V Bruslju je danes na sporedu izredno zasedanje Evropskega sveta, na katerem voditelji držav članic razpravljajo predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini in krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Izredno zasedanje je sledilo več neformalnim srečanjem evropskih voditeljev ter je s tega vidika šlo za prvo uradno zasedanje, ki bi lahko prineslo tudi kakšne otipljive rezultate, ne zgolj besed.
Voditelji EU so tako danes podprli načrt Evropske komisije za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, ki med drugim predvideva nov finančni instrument v vrednosti 150 milijard evrov za naložbe v obrambo. Celoten načrt, ki vključuje še večjo prožnost proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb. To je bila šele prva glavna točka današnjega zasedanja.
Voditelji so nato nadaljevali z nekoliko bolj problematičnim vprašanjem nadaljnje podpore Ukrajini. Temu namreč ostro nasprotuje madžarski premier Viktor Orban. V skladu s pričakovanju je Madžarska vložila veto, tako je sklepe potrdilo le 26 od 27 članic EU.
Kaj vključuje načrt za oborožitev?
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope". Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo.
Sredstva bodo po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen namenjena zmogljivostim, kot so protizračna in protiraketna obramba, droni, rakete ter topništvo.
Voditelji so Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer Komisija še predstaviti.
Obenem so pozdravili namero Komisije, da Svetu EU predlaga sprožitev tako imenovane nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen.
Če bodo v štirih letih vse članice postopoma povečale izdatke za obrambo za 1,5 odstotka BDP, bo to pomenilo 650 milijard evrov dodatnih naložb, so pojasnili uradniki EU. Odstopanje od fiskalnih pravil bo namreč možno samo za potrebe obrambe. Skupno bi tako lahko z načrtom po navedbah Bruslja mobilizirali skoraj 800 milijard evrov naložb v obrambo.
Predsedniki vlad in držav članic so v danes sprejetih sklepih o obrambi pozvali še k spremembi politike Evropske investicijske banke (EIB) glede posojanja obrambni industriji.
