Voditelji držav članic bodo razpravljali predvsem o nadaljnji podpori Ukrajini in krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Po več neformalnih srečanjih evropskih voditeljev med drugim v Parizu in Londonu gre v tem primeru za prvo uradno zasedanje, ki bi lahko prineslo tudi kakšne otipljive rezultate, ne zgolj besed. Na njem seveda ne bodo prisotne nečlanice EU, kot je denimo Združeno kraljestvo, ki je nedavno gostilo neformalno srečanje v Londonu. Gre namreč za najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik oziroma v tem trenutku predsednica Evropske komisije.
Pred vrhom so vse glasnejša svarila, da je na kocki prihodnosti stare celine. Voditelji se bodo predvidoma osredotočili na večjo vlogo Evrope pri zagotavljanju varnosti na celini. Obenem bodo nadaljevali razpravo z zadnjega zasedanja glede krepitve evropske obrambe. Takrat je beseda tekla o tesnejšem sodelovanju med državami članicami in krepitvi obrambne industrije.
Izredno zasedanje je neposredna posledica potez, ki jih v novem mandatu Donalda Trumpa vleče ameriška administracija. Trump je kot kaže odločen, da z agresivno držo Ukrajino prisili v mirovni sporazum z Rusijo, v katerem bi bil samo en zmagovalec, Moskva, vroč kostanj evropske varnosti pa v celoti prepusti v rokah Evrope. Voditelji bodo tako danes predvidoma iskali sveže rešitve za financiranje krepitve evropske obrambe in oboroževanja evropskih vojsk.
Njena.si
Veliki rotarijski ples: Nadaljevanje 35-letne tradicije
V igri bodo milijarde
Glavni igralci v evropskem političnem prostoru v zadnjih dnevih in tednih veliko govorijo o potrebi po strateški avtonomiji Evrope in okrepitvi obrambnih sil, da bi Rusijo v prihodnosti odvrnili od agresije na vzhodu celine, a je že nastopil tudi trenutek, ko bo treba od besed preiti k dejanjem. Glavno vprašanje, ki ga bodo imeli voditelji na mizi, bo torej kje najti nujne milijarde, s katerimi bi lahko države, mnoge med njimi globoko zadolžene, bolj neposredno vplivale na dobrobit državljanov. Ob vsem tem se pojavlja še ena velika težava, madžarski voditelj Viktor Orban, za katerega ni dvoma, da bo igral po svojih notah in nasprotoval vsaki odločitvi, ki bi lahko utrdila evropsko enotnost.
V zadnjih dnevih se sicer že kažejo nekateri obrisi, k čemu stremijo ključni akterji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč v torek predlagala obsežen načrt, v okviru katerega bi v EU za obrambo v prihodnjih letih zagotovili osupljivih 800 milijard evrov. Prve korake je medtem že storila Nemčija. Novoizvoljeni kancler Friedrich Merz (CDU/CSU) in kancler v odhajanju Olaf Scholz (SPD), prvaka strank, ki bosta skupaj predvidoma tvorila prihodnjo vladno koalicijo, sta v torek sklenila zgodovinski dogovor, kako zaobiti razvpito nemško fiskalno pravilo, ki se je zadnji dve leti kot udav ovijal okoli vratu Scholzove vlade. Poteza bo v Nemčiji, ki predstavlja največje evropsko gospodarstvo, končno obudila gospodarsko rast, država pa si bo lahko privoščila izdatne vložke v obrambno industrijo.
