Po današnjih informacijah iz Vatikana zdravstveno stanje papeža Frančiška ostaja kritično. Preživel naj bi sicer razmeroma mirno noč, a še naprej prejema kisik. Že včeraj zvečer so sicer navedli, da je njegova klinična slika kompleksna, zaradi česar je težavno napovedati nadaljnji potek njegove bolezni. Po navedbah zdravnikov papež še zdaleč ni iz najhujšega. Zvečer so nato pojasnili, da se je njegovo zdravje nekoliko izboljšalo, da ni imel nobenega astmatičnega respiratornega napada in da so se izboljšali tudi nekateri laboratorijski testi, a da njegovo stanje ostaja kritično. Glede »blage odpovedi ledvic«, ki so jo v zdravniškem biltenu omenili pred 24 urami in jo spremljajo, pa »ni razloga za zaskrbljenost«, so dodali po poročanju STA.
Medtem ko njegova usoda ostaja pod vprašajem, naokoli kroži veliko informacij in predvsem špekulacij, kdo bi ga lahko nasledil. Postopke v katoliški cerkvi sicer narekujejo stoletja stare tradicije.
Kamerlengo
Kot poročajo Primorske novice, je za uradno potrditev papeževe smrti odgovoren kamerlengo, najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža. Ta naziv trenutno pripada irskemu kardinalu Kevinu Farrellu. Kot narekuje tradicija, mora kamerlengo obiskati pokojnega papeža, trikrat izgovoriti njegovo ime in potrditi njegovo smrt. V sodobnih časih ima ta tradicija zgolj simbolno vrednost, saj papeževo smrt v resnici potrdi zdravniško osebje. Po smrti kamerlengo tudi uniči papežev prstan, ki se uporablja kot pečat za uradne papeške dokumente, in s tem izniči njegovo avtoriteto. Vatikan takrat preide v obdobje »sede vacante« (lat. praznega sedeža), v katerem se začasno preda vodenje Cerkve kardinalskemu zboru na čelu s kamerlengom.
Konklave
Kardinalski zbor se nekaj tednov po papeževem pogrebu zbere v Sikstinski kapeli, kjer v tajnem, stoletja starem postopku, znanem kot konklave, izberejo oziroma izvolijo novega papeža. Do glasovanja so upravičeni samo kardinali, mlajši od 80 let, pri čemer to zahtevo trenutno izpolnjuje 138 od skupno 252 kardinalov. Volivci glasujejo v tajnosti, glasovnice pa dajejo v kelih na oltarju. Kandidat mora, da postane novi papež, prejeti dve tretjini glasov. Če ni jasnega zmagovalca, se glasovanja ponovijo, še poročajo Primorske novice. Ko so glasovi prešteti, jih zažgejo v posebni peči. Kemikalije, pomešane z glasovnicami, proizvedejo črn dim, če novi papež še ni izvoljen, in belega, če je.
Lahko papež odstopi sam?
Če to narekujejo izredne okoliščine, denimo zaradi zdravstvenega stanja ali starosti, lahko papež pred smrtjo odstopi tudi sam, a se kaj takega zgodi razmeroma redko. To se je recimo leta 2013 zgodilo s papežem Benediktom XVI. V skladu s kanonskim pravom lahko papež odstopi z uradno javno izjavo, ki ne terja dodatnih potrjevanj, temveč nemudoma postane veljavna. Novega papeža nato kardinali izberejo na konklavu.
Pogovori naj bi že potekali
V Vatikanu doslej še niso postregli s kakšnim uradnim imenom. Teoretično lahko papež postane vsak katoličan, a v praksi ta čast pripade zgolj kardinalom. Za razliko od političnih položajev se v primeru potegovanja za položaj novega papeža javna kampanja nikakor ne spodobi, posamezen kardinal pa bi v primeru javne kampanje hitro padel v nemilost drugih soborcev. Javno lobiranje za papeža v Vatikanu velja za tabu, kardinal, ki bi to prekršil, pa se lahko hitro znajde celo na izhodnih vratih. Po poročanju britanskega časnika The Times glede Frančiškovega nasledstva kljub tem že potekajo skrivni pogovori. Še več, pogovori naj bi se začeli že dolgo preden je Frančiška v bolnišnico poslala pljučnica.
»Ne samo, da menim, da so se politični pogovori že začeli, menim, da že nekaj časa trajajo,« je za časnik razodel urednik spletnega medija Crux s sedežem v Rimu John Allen, ki velja za velikega poznavalca dogajanja v Vatikanu. Allen je denimo pojasnil, da je že splošno znano dejstvo, da se je v primeru papeža Janeza Pavla II., ki je bil na položaju do svoje smrti leta 2005, skupina kardinalov glede nasledstva začela srečevati že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ta skupina naj bi si želela na čelu videti bolj liberalnega papeža, kar jim je na koncu z imenovanjem papeža Benedikta XVI. spodletelo.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Allen meni, da se zdaj v popolni tajnosti srečujejo predvsem konservativni kardinali, ki si želijo manj liberalnega papeža. »Ne bi vam mogel podati imen konservativcev, ki se tokrat srečujejo in opravljajo pogovore, a vam garantiram, da to počnejo in da ti pogovori potekajo že nekaj časa. Vem za najmanj enega kardinala, ki je vodil nekatere od teh pogovorov, a je ta od takrat že umrl.«
Kdo bi lahko nasledil papeža Frančiška?
Različni mediji so v zadnjih dnevih postregli z več imeni ožjih kandidatov za Frančiškovega naslednika.
Med temi so denimo 65-letni kardinal Fridolin Ambongo Besungu iz Demokratične republike Kongo, močan glas afriških katoličanov. Frančišek ga je za kardinala imenoval leta 2019 in je trenutno predsednik škofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja.
Omenja se tudi ime 70-letnega italijanskega kardinala Pietra Parolina, ki trenutno služi kot vatikanski državni tajnik in je desetletja tesno sodeloval s Frančiškom. Za kardinala je bil imenovan leta 2014. Za močnega kandidata naj bi veljal zlasti zato, ker je dobro vešč vatikanske diplomacije.
76-letni ameriški kardinal Raymond Burke velja za vodilni glas konservativne struje. Kardinal je postal leta 2010 in je večkrat javno kritiziral Frančiškove bolj liberalne reforme.
Po konservativni drži je znan tudi 72-letni madžarski kardinal Peter Erdo, nekdanji predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Med drugim je znan po tem, da zaradi neločljivosti zakonske zveze nasprotuje temu, da bi ločeni oziroma znova poročeni katoličani prejemali obhajilo.
Še eno ime je 67-letni filipinski kardinal Luis Antonio Tagle, ki pa je za razliko od prejšnjih dveh kandidatov znan po precej bolj progresivni, liberalni drži. Kardinal je od leta 2012.
