Številni Američani po začetku novega mandata Donalda Trumpa z grozo opazujejo dejavnosti najbogatejšega Zemljana Elona Muska. Trump je Muska postavil za vodjo novoustanovljenega urada za vladno učinkovitost (Doge), slednji pa vse od takrat skupaj s svojo ekipo rovari po ameriškem državnem aparatu. Uradno je ključni cilj njegovega urada oklestiti ameriško birokracijo in znižati državne stroške. Da je mera polna, je Trump včeraj podpisal še izvršni ukaz, ki Musku v njegovi križarski vojni z birokracijo podeljuje še več moči.
Musku je v prvih tednih Trumpove vladavine med drugim uspelo prevzeti nadzor nad plačilnim sistemom ameriškega ministrstva za finance. Obenem se je dokopal do podatkovnih zbirk, ki vključujejo številne občutljive podatke, vključno z zdravstvenimi kartotekami državljanov. Povsem je ohromil delovanje ameriške agencije za mednarodno pomoč (Usaid), ki jo v Trumpovi administraciji nameravajo povsem odrezati. Zagotovil si je dostop do računalniških sistemov številnih zveznih agencij, vse to pa mu je uspelo ob popolnemu neupoštevanju predpisov na področju navzkrižja interesov in transparentnosti. Mnogi pravniki ob tem opozarjajo, da Muskov urad v svojem delovanju krši številne zvezne zakone.
Primorske Novice
Laško ponosno slavi tretje stoletje
Gre za »zdravorazumske ukrepe«
Musk je doslej glede svojega poslanstva molčal, včeraj pa je glede obtožb o sovražnem prevzemu oblasti prvič spregovoril pred novinarji. V Beli hiši, kjer je Trumpa obiskal s štiriletnim sinom X Æ A-12, je zanikal, da njegov urad izvaja »sovražni prevzem oblasti.« Poudaril je, da gre pri njegovem obsežnem krčenju stroškov za »zdravorazumske ukrepe,« ki »niso drakonski oziroma radikalni.« Pri tem se sklicuje na to, da so volivci Trumpu podelili mandat za obsežno prenovo vlade in državnega aparata, »in to bodo dobili.«
Musk je sicer javne uslužbence v zveznih agencijah in državnih uradih označil za »neizvoljeno, četrto in neustavno vejo oblasti, ki ima več moči kot izvoljeni predstavniki ljudstva.« Ob tem je poudaril, da nižanje državnih stroškov »ni izbira,« temveč je »ključno, da Amerika kot država ostane plačilno sposobna.«
