Elon Musk, med drugim ustanovitelj Tesle in podjetja SpaceX, lastnik družbenega omreža X ter trenutno pribočnik Donalda Trumpa v njegovi administraciji, namreč steguje roke po Altmanovemu podjetju OpenAI. V resnici gre za raziskovalni laboratorij, s katerim upravlja neprofitna organizacija Open AI Inc., Musk pa je skupaj s skupino vlagateljev v zadnjih dnevih zanjo domnevno ponudil osupljivih 97,4 milijarde dolarjev (94,5 milijarde evrov). Vest o ponudbi je v ponedeljek potrdil odvetnik Muskovega konzorcija Marc Toberoff.
»Čas je, da OpenAI znova postane odprtokodna in na varnost osredotočena pozitivna sila, kot je nekoč že bil,« je Muskove besede sporočil Toberoff. »Poskrbeli bomo, da se bo to zgodilo,« je še poudaril.
Altman je domnevno ponudbo hitro zavrnil na omrežju X, nekdanjem Twitterju. »Ne hvala, če želite, pa lahko kupimo Twitter za 9,74 milijarde evrov,« je Altman odvrnil Musku. Slednji se je odzval z besedo »prevarant.«
![telefon, mobitel, honor, honor-magic7-lite, trpeznost, vzdrzljivost, baterija, poskodovan-telefon](http://cdn.kme.si/public/images-cache/150x150/2025/01/31/2994250a1146c1a2b7720ffdaa874cae/67a47394e685a/2994250a1146c1a2b7720ffdaa874cae.jpeg)
Zanimivosti
Kako vzdržljive so naše najljubše naprave?
Star spor
Napeti odnosi med Muskom in Altmanom imajo dolgo brado. Musk je namreč eden od soustanoviteljev OpenAI, a je leta 2018 podjetje zapustil. Od takrat Altmana naziva z vzdevkom »prevarantski Sam.«
Zaradi spora se pojavljajo tudi trenja znotraj Trumpove administracije, saj je OpenAI delni vlagatelj v kar 500 milijard dolarjev težki pobudi za spodbujanje umetne inteligence, v okviru katere nameravajo v ZDA zgraditi številne podatkovne centre. Trump je pobudo označil za »zgodovinsko,« medtem ko Musk trdi, da vlagatelji »v resnici nimajo toliko denarja.«
Sicer pa si Altman domnevno želi organizacijo OpenAI preoblikovati v zasebno podjetje, kar bi lahko storil tako, da bi pridobitni del organizacije po pošteni ceni odkupil preostali, nepridobitni del. To mu zdaj otežuje Muskovo vmešavanje, saj bi se lahko zaradi nespodobne ponudbe dvignila vrednost neprofitnega dela družbe.