Do javnega spora je prišlo po tem, ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro v nedeljo javno naznanil, da ni dovolil pristanka dvema ameriškima vojaškima letaloma z deportiranci, češ da gre za nedostojanstven način izgona. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa je to razjezilo in je na svojem družbenem mediju Truth Social zapisal, da uvaja 25-odstotne carine na uvoz iz Kolumbije, ki bodo v tednu dni povišane na 50 odstotkov. Napovedal je tudi ostrejše carinske preglede tovora iz Kolumbije, finančne sankcije in vizumske omejitve. Dodal je, da so ti ukrepi šele začetek.
Petro mu je vrnil z najavo lastnih carin, a nato vendarle popustil. Njegov zunanji minister Luis Gilberto je med večerno novinarsko konferenco povedal, da sta se strani sporazumeli glede vračanja migrantov. Po navedbah Bele hiše je Kolumbija pristala na brezpogojno sprejetje svojih državljanov brez ustreznih dokumentov za bivanje v ZDA. Trump je nato umaknil grožnjo s carinami, medtem ko se bo izdajanje novih vizumov na ameriškem veleposlaništvu v Bogoti nadaljevalo šele ob pristanku prvega letala z deportiranci.
Pred Kolumbijo je tudi Brazilija izrazila protest zaradi neprimernega ravnanja z njihovimi državljani ob deportacijah iz ZDA. Migranti so bili namreč na letu v domovino vklenjeni, kar po mnenju Brazilije predstavlja očitno neupoštevanje človekovih pravic.
Zanimivosti
Kako izgleda kariera v zavarovalništvu?
Po navedbah neimenovanih virov za več ameriških medijev pa je Mehika minuli teden zavrnila pristanek enega takšnega vojaškega letala iz ZDA. Kasneje naj bi več izgonov izvedli na civilnih letalih.
Predsednica Hondurasa Xiomara Castro je v luči radikalnejših ukrepov ZDA pozvala k nujnemu sestanku Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).
Deportacijski leti niso novost, kot navaja AFP, pa je nova ameriška vlada v ta namen začela koristiti vojaška letala, med drugim je vsaj en tak polet izvedla na relaciji ZDA-Gvatemala. V skladu s Trumpovimi obljubami iz ZDA te dni poročajo o okrepljenih dejavnostih zvezne agencije za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju (ICE), ki je zadolžena za prijetje tujcev brez zakonitih pogojev za bivanje v državi.
