Tajni vojaški načrti, do katerih so se dokopali pri Financial Timesu, obsegajo 160 lokacij – mdr. vojaške objekte, pa tudi ceste, mostove in tovarne –, ki bi jih ruska vojska na Japonskem in v Južni Koreji raketirala, če bi prišlo do spopadov na njenih vzhodnih mejah. Iz dokumentov izhaja, da je ruske vojne stratege skrbelo, da bi bil v primeru vojaškega spopada z zvezo Nato vzhodni del države ranljiv in kot tak lahka tarča za napade Združenih držav Amerike in njenih zaveznikov v regiji.
Po poročanju Financial Timesa tajni dokumenti vključujejo usmeritve za usposabljanje ruskih časnikov na morebiten vojaški konflikt na vzhodnih mejah države med leti 2008 in 2014 ter naj bi še vedno bili pomemben del obstoječe ruske vojaške strategije.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin je zunanjo politiko usmeril na Vzhod. Okrepil je odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, ki je tudi najpomembnejši trgovinski partner Rusije. Kremelj pa je na račun dobrih odnosov z uradnim Pjongjangom in severnokorejskim predsednikom Kim Džong-unom za spopade v ruski regiji Kursk angažiral več tisoč severnokorejskih vojakov. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega naj bi bilo v Kursku ubitih ali ranjenih več kot tri tisoč Severnih Korejcev, skupno število v Rusijo napotenih severnokorejskih vojakov pa naj bi bilo po ocenah ukrajinske vlade znašalo deset tisoč.
Izpostavljeno
7 stvari, ki jih želite vedeti o napolitankah
Natančno izbrani cilji
Na seznamu ruskih tarč je 82 vojaških objektov, denimo oporišča japonske in južnokorejske vojske, pa tudi vojaška letališča in pomorske baze ter lokacije radarskih sistemov. Med civilnimi cilji prevladujejo cestni in železniški predori ter energetska infrastruktura, torej elektrarne in rafinerije. V morebitnih napadih naj bi ruska vojska uporabila vodeno raketo tipa KH-101. Med načrti je denimo opisano raketiranje japonskega radarskega objekta na hribovitem delu otoku Okushiri, pri posameznih ciljih pa so navedene tudi ocene, kakšen obseg napadov je potreben za njihovo uničenje, kar kaže na to, da so ruski generali strategijo pripravljali posebej natančno.
Po besedah Fabiana Hoffmanna, raziskovalca, ki se na Univerzi v Oslu ukvarja z obramboslovjem in preučevanjem strategij in politik jedrskega orožja, je vojna v Ukrajini razkrila, da so bili nekateri načrti ruske vojske, ki so jih objavili pri Financial Timesu, izdelani nekoliko optimistično. Omenjena raketa tipa KH-101 se je na ukrajinskem bojišču izkazala za manj natančno od pričakovanj.
