Donald Trump je včeraj republikance v ameriškem kongresu pozval, naj ne podprejo dogovora o začasnem podaljšanju proračunskega financiranja agencij zvezne vlade. V izjavi, ki jo je podal skupaj s svojim bodočim podpredsednikom JD Vanceom, je zahteval, naj se iz dogovora zbrišejo vse koncesije demokratom, kongres pa naj nemudoma zviša dovoljeno zgornjo mejo zadolževanja vlade.
"Kongresnim republikancem je bilo ukazano, da zaprejo vlado, s čimer bodo škodili Američanom delavskega razreda, ki jih menda podpirajo. Če prelomiš dogovor med obema strankama, boš nosil posledice," je v odzivu na Trumpove izjave sporočil vodja kongresnih demokratov Hakeem Jeffries iz New Yorka.
Predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson iz Louisiane je v torek z demokrati dosegel načelen dogovor o podaljšanju financiranja vlade do sredine marca, v predlog pa so na zahtevo demokratov uvrstili tudi 100 milijard dolarjev za pomoč žrtvam naravnih nesreč.
Vnesli so še nekaj določil, kot je 30 milijard dolarjev pomoči kmetom in Johnson je upal, da bo s podporo demokratov vse urejeno do petka, ko poteče veljavnost sedanjega podaljška za financiranje. Kongres že več let ni sposoben potrditi proračunskih zakonov in delo vlade se financira s tovrstnimi začasnimi podaljški.
Dober Tek
Tortelini, ki očarajo: Italijanska praznična dobrota
Dogovor so nemudoma začeli kritizirati nekateri konservativnejši člani republikanske poslanske skupine, Trump pa je v ogenj sprva poslal Elona Muska in Viveka Ramaswamyja, ki bosta v prihodnji vladi vodila ministrstvo za racionalizacijo.
V sredo se je oglasil še Trump. S posledicami morebitne prekinitve financiranja se bo moral ukvarjati sam, saj se sedanji predsednik Joe Biden 20. januarja poslavlja s položaja, Trumpovi republikanci pa bodo imeli od januarja večino v obeh domovih kongresa.
Demokrati so že dali jasno vedeti, da predloga zakona brez pomoči žrtvam naravnih nesreč ne bodo podprli, republikanci pa sami za zdaj ne morejo potrditi predloga, ker v senatu nimajo večine. Če ne bo financiranja, bodo vladne agencije postopoma nehale delovati.
Zaradi zapleta se sedaj maje tudi stolček Johnsonu, ki je pričakoval, da bo 3. januarja ponovno potrjen na položaj predsednika predstavniškega doma. Zaradi dogovora so mu začeli nasprotovati skrajno konservativni kolegi, poroča Politico.
Spor je razgalil tudi tiho določilo predloga zakona o 3,8-odstotnem zvišanju plač kongresnikom, ki tega niso doživeli že vse od leta 2009. Zaradi inflacije so jim plače od takrat dejansko padle za 31 odstotkov, ugotavlja poročilo Kongresne raziskovalne službe. Trenutno plača kongresnika znaša 174.000 dolarjev na leto.
