Prvič po drugi svetovni vojni

Skrajno desni svobodnjaki krepijo moč na meji s Slovenijo

S.R.
25. 11. 2024, 07.14
Posodobljeno: 25. 11. 2024, 07.34
Deli članek:

Na avstrijskem Štajerskem so včeraj potekale deželne volitve, na katerih je s 34,8-odstotno podporo slavila skrajno desna svobodnjaška stranka (FPÖ).

Profimedia
Prvi mož avstrijskih svobodnjakov Herbert Kickl.

To se je zgodilo sploh prvič v zgodovini te avstrijske dežele, ki meji na Slovenijo in ki je zdaj odšla po poti svoje sosede avstrijske Koroške. Avstrijski skrajno desni svobodnjaki, ki so slavili že na septembrskih parlamentarnih volitvah, tako nadaljujejo svoj pohod proti prevladi v avstrijski politiki, čeprav se na nacionalni ravni nadaljujejo pogovori o sestavi vlade, a ti potekajo brez njih, saj preostale parlamentarne stranke z njimi ne želijo v koalicijo.

V Gradcu, glavnem mestu avstrijske Štajerske, v zadnjih letih vlada županja Elke Kahr iz vrst Komunistične stranke Avstrije (KPÖ), a je včeraj zvezna dežela stopila skrajno desno. Stranka FPÖ je prejela 34,8 odstotka glasov. S 26,8 odstotka ji sledijo konservativci iz ljudske stranke (OVP), ki so na avstrijskem Štajerskem vladali doslej. Na tretje mesto so se uvrstili socialdemokrati (SPÖ) z 21,4 odstotka. V 48-članski deželni parlament v Gradcu sta se uvrstila še liberalni Neos s 5,9 odstotka glasov in komunistična stranka (KPÖ) s 4,4-odstotno podporo. Na Štajerskem sicer za vstop v parlament ni odločilen volilni prag, temveč osvojitev neposrednega mandata v eni od volilnih enot, poroča STA. Tako se je prvič od druge svetovne vojne zgodilo, da na avstrijskem Štajerskem nista zmagali bodisi OVP bodisi SPÖ.

Da ni pričakoval tako velike zmage, je za javno radiotelevizijo ORF priznal tudi namestnik regionalnega vodje FPÖ Stefan Hermann. Tako je evroskeptična stranka, ki goji simpatije do ruskega režima, prevzela prevlado v obeh zveznih deželah, ki mejita na Slovenijo.

Medtem se na nacionalni ravni še naprej oblikuje nova vlada, za katero se dogovarjajo stranke OVP, SPÖ in liberalci Neos, ki so na parlamentarnih volitvah osvojili drugo, tretje in četrto mesto. Ker nobena od teh strank noče v koalicijo s svobodnjaki, je 80-letni avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen mandat za sestavo vlade podelil voditelju OVP Karlu Nehammerju. Prvi mož FPÖ Herbert Kickl proti tej potezi ostro protestira. Morebitno prihodnjo vlado je že večkrat označil za »koalicijo poražencev.«