Najbolj reprezentativen delniški indeks S&P 500 je še pred uradnim odprtjem trga v ZDA kaže na več kot dveodstotno rast, še bolje pa kaže delnicam z majhno tržno kapitalizacijo, zbranih v indeksu Russel 2000, ki naj bi ob odprtju trga zrasel za približno pet odstotkov.
Višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih Rok Brezigar pričakuje, da se bo napoved novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o vrsti gospodarstvu naklonjenih ukrepov v prihodnje pozitivno odrazila pri bančnem sektorju. Ta je še vedno dokaj razdrobljen, z napovedanimi ukrepi pa bi se zmanjšale ovire pri konsolidaciji trga. Zdravstvene zavarovalnice, ki so tradicionalno pod demokrati bolj regulirane, bi lahko obetale višje dobičke in posledično investicije v tem segmentu, izpostavlja. Pri energetskih delnicah je medtem pričakovati, da se bo fokus odmaknil od t. i. zelene energije v naftne družbe, v industriji pa Trump daje velik poudarek domačim proizvajalcem.
Trumpov načrt je sicer, da s carinami zaščiti ameriško proizvodnjo, kar pa je lahko hitro dvorezen meč, meni Brezigar. Potencialni povračilni ukrepi drugih držav bi namreč podražili uvoz in posledično poslabšali konkurenčnost ameriškega gospodarstva. Odločilnega pomena bo tako Trumpova sposobnost pogajanja s konkurenčnimi državami, med katerimi bo najpomembnejša Kitajska.
Vrednost dolarja navzgor
Po Trumpovi zmagi se je zvišala tudi vrednost dolarja, ki je na najvišji ravni v zadnjem letu, kar pa po Brezigarjevem mnenju ni nujno pozitivna novica: »Tečaj dolarja je med drugim zrasel, ker se vlagatelji bojijo, da bodo obljubljeni ukrepi, kot so carine na tuje izdelke in omejevanje priseljevanja spodbudile inflacijo, zaradi česar bi morala ameriška centralna banka bodisi višati obrestno mero bodisi jo nižati počasneje od drugih držav.« Zaradi naraščajoče razlike v obrestnih merah bi tako kapital pritekal v ZDA in krepil tečaj dolarja, kar pa ni dobro za ameriške izvoznike, poudarja Brezigar.
Ne glede na trenutni optimizem pa je po Brezigarjevih besedah treba upoštevati, da so pred Trumpom tudi številni izzivi. Spopasti se bo moral z visoko potrošnjo države, še posebej v luči morebitnih davčnih znižanj, saj je lani proračunski primanjkljaj znašal 6,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Geopolitične razmere so se v mandatu Joeja Bidna bistveno poslabšale, predvsem z rusko invazijo na Ukrajino in z grožnjo resnega vojaškega spopada med Izraelom in Iranom, posebno pozornost pa bo moral nameniti Kitajski, tako gospodarsko kot geopolitično.
