Kot je v ponedeljek napovedala ameriška finančna ministrica Janet Yellen, bodo ZDA k posojilu prispevale 20 milijard dolarjev, toliko pa naj bi prispevala tudi Evropska unija. Preostalih 10 milijard dolarjev naj bi zagotovile Velika Britanija, Japonska in Kanada.
Gre za posojilo, o katerem so se predstavniki držav G7 in Evropske unije načelno dogovorili na junijskem vrhu v Italiji. Do sprejetje dokončnega dogovora je sedaj prišlo po pogajanjih, na katerih so po navedbah ZDA našli način, kako se dogovoriti o razdelitvi bremena, ne da bi morala Evropska unija spremeniti svoja pravila o sankcijah.
ZDA si bodo po navedbah ameriških uradnikov sicer še naprej prizadevale, da bi Evropska unija sankcije glede zamrznjenega ruskega premoženja namesto na vsakih šest mesecev podaljševala zgolj na vsaka tri leta. S tem bi zagotovili, da bo rusko premoženje, prihodke od katerega nameravajo nameniti Ukrajini, dejansko ostalo zamrznjeno.
Evropska komisija je sicer septembra predlagala spremembo obdobja za obnavljanje sankcij. Vendar pa Madžarska, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, meni, da je treba z odločanjem o tem počakati na rezultate ameriških volitev.
So pa države članice članice Evropske unije danes dokončno sprejele preostalo pravno podlago, ki bo omogočila uporabo prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij. V Evropski uniji so od februarja 2022 zamrznjena sredstva ruske centralne banke v višini približno 210 milijard evrov. Izredni prihodki od upravljanja tega premoženja so trenutno ocenjeni na od 2,5 do 3 milijarde evrov na leto.
Svet Evropske unije je potrdil vzpostavitev posebnega posojilnega mehanizma, ki bo Ukrajini omogočil, da bo s prihodki odplačevala posojilo, ki ga bo prejela od EU in od držav članic skupine G7. Uredba obenem predvideva, da bo Evropska unija prispevala do 35 milijard evrov, vendar pa naj bi končni prispevek v skladu z današnjim dogovorom v okviru skupine G7 znašal približno polovico tega zneska, 18 milijard evrov.
