Po besedah Hopfielda je človek navajen, da tehnologije niso izključno dobre ali slabe, temveč lahko delujejo v obe smeri, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"In kot fizika me zelo skrbi nekaj, kar nima nadzora, nekaj, česar ne razumem dovolj dobro, da bi lahko razumel, kakšne so meje, do katerih lahko to tehnologijo pripeljemo," je v video nagovoru zbranim na univerzi v New Jerseyju dejal 91-letnik in dodal, da je to vprašanje, ki ga človeštvu zastavlja umetna inteligenca.
V času življenja je Hopfield po lastnih besedah spremljal vzpon dveh potencialno nevarnih tehnologij - biološkega inženiringa in jedrske fizike. Tudi zato s Hintonom odločno zagovarjata stališče, da je na področju umetne inteligence, ki bi lahko v prihodnosti presegla zmožnosti, ki si jih trenutno predstavljamo, razumevanje ključno.
Hinton, znan tudi kot "boter umetne inteligence", je medtem kmalu po razglasitvi v torek za medije povedal, da bo imel napredek na področju nevronskih mrež velik vpliv na človeštvo, navaja portal nemške televizije Deutsche Welle. "To bo primerljivo z industrijsko revolucijo. Strojno učenje bo po intelektualnih sposobnostih preseglo ljudi," je napovedal ter posvaril pred možnimi nevarnostmi umetne inteligence, če bi ljudje izgubili nadzor nad njo.
"Če se ozrete naokoli, je zelo malo primerov, ko imajo manj inteligentne stvari nadzor nad bolj inteligentnimi, zato se sprašujete, ali bo umetna inteligenca, ko bo pametnejša od nas, prevzela nadzor," pa je 76-letnik izpostavil na novinarski konferenci v organizaciji svoje domače univerze v Torontu.
Švedska kraljeva akademija znanosti je v torek naznanila, da letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejmeta Hopfield in Hinton, in sicer "za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami". Njuno delo je bilo namreč ključno za razvoj umetne inteligence.
