"Menim, da je napočil čas, ko moramo razpravljati tudi o tem, kako se lahko izvijemo iz te vojne situacije in hitreje dosežemo mir," je v letnem poletnem intervjuju za javno televizijo ZDF dejal nemški kancler Olaf Scholz. Do poziva prihaja v času, ko je nemški kancler ob znakih utrujenosti javnosti od konflikta, ki ga je leta 2022 z invazijo na Ukrajino začela Rusija, pod vse večjim pritiskom. Skrajno desna AfD in leva BSW, ki se obe zavzemata za ustavitev dobave orožja Ukrajini, sta na deželnih volitvah minuli teden močno okrepili podporo, medtem ko je Scholzeva koalicija doživela udarec.
Nemčija je glede pomoči v orožju za ZDA druga največja podpornica Ukrajine in vlada v Berlinu je že večkrat obljubila, da bo Kijevu pomagala, dokler bo potrebno. Scholz je izrazil tudi prepričanje, da se bo odvila še ena mirovna konferenca. "Vsekakor bo še ena mirovna konferenca. In ukrajinski predsednik in jaz sva si enotna, da mora vključevati tudi Rusijo," je dejal. Prvi mirovni vrh je junija organizirala Švica na prošnjo Kijeva, Rusija pa nanj ni bila povabljena. Na srečanju niso razpravljali o konkretnih mirovnih pogajanjih, se pa je okoli 80 držav v sklepni izjavi zavezalo k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.
Kijev si prizadeva za organizacijo drugega tovrstnega vrha še to leto, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je konec julija dejal, da bi morala biti za dosego dejanskih rezultatov na srečanju prisotna tudi Rusija.mRuski predsednik Vladimir Putin je minuli teden izrazil pripravljenost na pogajanja s Kijevom. Je pa Moskva doslej vztrajala, da bi se morala Ukrajina odpovedati ozemlju, ki ga Rusija po zavzetju obravnava kot svojega, kar je za ukrajinsko stran nesprejemljiv pogoj.
