"Vojaki me kličejo: 'Pridi za eno uro.' Potem jih moram zabavati vso noč za isti denar," je novinarjem New York Times (NYT) razkrila Tanja. Obsežna reportaža sicer opozarja na nezavidljivo usodo več kot 50 tisoč delavcev v seksualni industriji, ki so po začetku spopadov postali eden najbolj ranljivih delov ukrajinskega prebivalstva.
Številne ženske, ki so med vojno nadaljevale s ponujanjem spolnih storitev za denar, so se pričele bati za svoje življenje. Izpostavljene so grožnjam in izsiljevanju, povpraševanje je manjše, s svojim zaslužkom se nikakor ne morejo dvigniti nad prag revščine.
Ljudmila je novinarjem NYT razkrila, da zdaj dela le za 6 dolarjev na uro, kar je za pol manj kot pred vojno. "Tudi moje stalne stranke ne pridejo več, ker nimajo denarja". Priložnost za zaslužek so po Ludmilinih pričevanjih vojaki. Mnogi med njimi so prijazni; dajejo napitnine, prinašajo rože. Toda na tisoče oboroženih moških v uniformah pri ženah vzbujajo tudi strah pred nasiljem.
Redno se tudi dogaja, da stranke niso pripravljene plačati polne cene: "Včasih mi moški obljubijo 12 dolarjev, jaz opravim delo, on pa mi plača samo 7 dolarjev. Reče mi, da zdaj manj zasluži, jaz pa mu odvrnem, ne hodi potem k meni. Stranke so nam včasih dajale dobre napitnine, zdaj nam ne ostane skoraj nič, ko odplačamo svoje zvodnikom."
NYT prinaša tudi zgodbo moškega, ki je pred vojno nudil spolne storitve homoseksualcem. Na začetku vojne je živel v podzemni železnici, ker se je bal bombardiranja, a je povpraševanje po njegovih storitvah povsem upadlo, zato se je pridružil socialnim delavcem in tako poskušal nadomestiti izpad dohodka.
Pred vojno je bila Ukrajina znana kot top destinacija za seks turizem. Tudi država je z mrežo inštitucij vsaj na videz poskrbela za spolne delavce, med vojno pa je to omrežje razpadlo. Precejšen delež okuženih z virusom HIV nima več dostopa do ustreznega zdravljenja, ker so inštitucije, kot je ukrajinski Center za javno zdravje, zmanjšale ali ukinile dejavnosti, povezane z zaščito oseb na dnu prostitucijske verige.
V Ukrajini je skupno 240.000 odraslih in otrok okuženih z virusom HIV, od tega polovica žensk, starejših od 15 let. Število okuženih pa se iz leta v leto dramatično povečuje; samo v letu 2021 so našteli 6700 novih primerov. Približno 40 ukrajinskih centrov za HIV je med vojno prenehalo delovati, več jih je bilo med bombardiranjem poškodovanih. Posebno poglavje so odvisnice, ki jim zdaj niso na voljo niti programi, ki so jim zagotavljali čiste igle za vbrizgavanje drog.
