Transkripcija komunikacije med tonečim vlačilcem in podjetjem: hrvaški kapitan sporočil, da ne morejo spustiti rešilnih splavov
J.P.
4. 10. 2019, 11.50
Posodobljeno: 4. 10. 2019, 13.22
Deli članek:
Vlačilec je potonil, pogrešane člane posadke še vedno iščejo. Med njimi je tudi hrvaški kapitan.
Facebook
Vlačilec Bourbon Rhode je potonil.
26. septembra se je v Atlantskem oceanu v bližini Martinika potopil 50-metrski vlačilec Bourbon Rhode. Bilanca je sledeča: trije rešeni, štirje mrtvi in sedem pogrešanih članov posadke.
Kapitan nesrečnega plovila francoskega podjetja Bourbon Offshore je še vedno pogrešani Dino Miškić. Hrvaški mediji so pridobili sporočila, ki si jih je tik pred brodolomom izmenjal z matičnim podjetjem.
Ob 8.20 je podjetje preko ladijskega sistema SSAS (Ship Security Alert System) doseglo obvestilo, da je posadka v stiski. Vodja operacij se je nato neposredno povezal z Miškićem, da bi si lahko sporočila izmenjavala v najkrajšem možnem času. Kapitan je 17 minut pozneje javil, da vlačilec tone, ker je ob 8.45 voda vdrla v strojnico. 13 minut pozneje javil isto, le da je dodal položaj plovila.
Vsat in FBB, namenjena zagotavljanju širokopasovne povezljivosti, nista delovala. Na voljo jim je bil le radijski sistem Marlink SSAS. To je nekaj običajnega, ko se ladje znajdejo v neugodnih vremenskih razmerah, saj antena, ki se poveže s satelitom, tega zaradi "premetavanja" plovila ne more. Tudi če bi vse delovalo, fizično ne bi zmogla dohajati hitrosti plovila.
Po tretjem sporočilu, da vlačilec tone, se podjetje ob 9.42 odzove. Torej debelo uro po prvem klicu na pomoč. Kapitanu naročijo, naj preveri, če pomožni generator deluje in če lahko črpalke odvajajo vodo iz strojnice, kakor tudi stabilnost plovila. "Vsi smo mobilizirani za vaše reševanje," prebere kapitan.
Facebook
Dino Miškić
Ob 9.48 LRIT (sistem za prepoznavanje in sledenje dolgega dosega) v samodejnem sporočilu potrdi položaj ladje. Devet minut pozneje podjetju spet javi položaj z dopisom, da ni poškodovanih, a da motorji ne delujejo več in da je vse ugasnjeno. Komunikacija je potekala s pomočjo baterij, ki so napajale sistem. "Vsa posadka je zbrana in pripravljena zapustiti ladjo, a zaradi deset- in več metrskih valov ne morejo spustiti splavov," sporočijo podjetju.
Ob 10.52 sporočijo, da vode ne morejo več črpati, podjetje pa sprašuje, če deluje pomožni generator. Ob 11.11 vlačilcu sporočijo, da jim na pomoč prihaja ladja SSI Excellent.
Ob 11.35 kapitana prosijo, naj jim potrdi, kateri deli ladje so poplavljeni. Miškić jim 11 minut pozneje odgovori, da je pod vodo zadnji del strojnice.
Miškić ob 11.54 potrdi, da je most ladje izoliran z neprepustno pregrado. Spet ga vprašajo, kje točno vodo vdira v ladjo in če je strojnica izolirana z neprepustno pregrado – z vrati, ki se zapirajo tako lokalno kot tudi z mosta. Točno ob poldnevu jih kapitan vpraša, kdaj jih bo dosegla ladja, ki jim prihaja na pomoč. Pet minut pozneje pa še, da nivo vode v ladji raste.
Ob 12.28 ga spet vprašajo, če sta most in strojnica izolirana ter če nivo vode v ladji raste, kar jim je povedal že v prejšnjem sporočilu. Ob 12.41 ga vprašajo, če kateri od generatorjev deluje, a sporočilo ne doseže vlačilca. Ob 13.32 mu naročijo, naj vzdržuje komunikacijo in jim poroča vsakih 15 minut, tudi to sporočilo ne doseže hrvaškega kapitana.
Ob 13.44 podjetje od operaterja zahteva, da se spet poveže z ladjo, a brez uspeha. Marlink ob 16.10 potrdi, da je "terminal nedostopen". Ura je 17.27, ko o dogajanju obvestijo družine članov posadke.
Apokaliptične razmere
Ladjo je tistega usodnega dne zajel orkan Lorenzo. Sprva tretje stopnje, nato se je okrepil na četrto in peto.
