Človeštvo se z vojno večjih razsežnosti ni srečalo že vse od konca druge svetovne vojne, v zadnjih 70 letih pa je v primerjavi s stoletjem poprej zabeležilo razmeroma »nizko« število smrti na bojiščih. Učenjaki in vojni zanesenjaki ta čas imenujejo obdobje »dolgotrajnega miru.« Le peščica nedavnih konfliktov se je namreč sprevrgla v vsesplošno vojno, med njimi pa je bilo le malo takih, ki so terjale več sto tisoč vojnih žrtev, kot je bilo to značilno za vojne v 19. in 20 stoletju.
Ali smo trenutno resnično na poti trajnega obdobja miru, ali pa gre dejansko za zatišje pred nevihto in nas kmalu čaka tretja svetovna vojna, se je vprašal matematik in strokovnjak s področja računalništva Aaron Clauset z Univerze v Koloradu. V svoji študiji, objavljeni v reviji Science, je analiziral podatke iz podatkovne zbirke projekta The Correlates of War, ki se ukvarja s proučevanjem zgodovine vojskovanja. Podatkovna zbirka vključuje podatke o 95 meddržavnih konfliktih med letoma 1823 in 2003, vključno s časovnim obdobjem vojne in smrtnimi žrtvami na bojiščih. V Krimski vojni med Ruskim imperijem ter Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo, ki se je začela leta 1854, je denimo padlo približno 264.000 vojakov, krvava prva svetovna vojna je na bojiščih vzela od 9 in 15 milijonov življenj, medtem ko je v moriji druge svetovne vojne padlo več kot 16,6 milijona vojakov. NA drugi strani je v jomkipurski vojni leta 1973 življenje izgubilo "le" 14.400 vojakov. Treba je poudariti, da Clauset v svoji analizi ni uporabljal podatkov o državljanskih vojnah in pomorih nedržavnih akterjev, kot so teroristične organizacije. Ker zbirka ne vključuje podatkov po letu 2003, so iz analize izvzete tudi vojne v Iraku, Siriji in Jemnu, ki pa so v tehničnem smislu tako ali tako obravnavane kot državljanske vojne.
Druga svetovna vojna predvidljiva?
Clauset je podatke obravnaval v smislu tradicionalnih statističnih razmerij, pri tem pa iskal trende in izračunal običajen razpon nihanja med številom vojnih žrtev in obdobji miru. Na podlagi statističnih podatkov je za namene študije »večjo vojno« opredelil kot vojno, ki je terjala več kot 26,625 življenj. Nato je razvil vrsto računalniških modelov, ki so s podatki na podlagi statistične verjetnosti izračunali pogostost in razsežnost »izmišljenih« meddržavnih vojn, torej so človeško zgodovino vojskovanja simulirali. Ugotovil je, da krvava morija med drugo svetovno vojno denimo ni bila nobena statistična anomalija, njegovi računalniški modeli kažejo, da je bilo število žrtev povsem v okviru pričakovanega. Hkrati je ugotovil, da nekaj desetletij brez »večje vojne« nikakor ni redkost, obdobje miru pa lahko nenadno prekine nov večji konflikt. Clauset trdi, da trenutno obdobje »dolgotrajnega miru« z vidika statistike ni »nič posebnega.« Da bi to obdobje lahko obravnavali kot »trajno obdobje miru«, bi na podlagi njegovih modelov moralo trajati še nadaljnjih 100 do 140 let.
Se bliža tretja?
Kaj torej njegovi izračuni pravijo glede statističnega tveganja za novo veliko vojno? »Ni zanemarljivo,« odgovarja, vendar poudarja, da trenutno še neznane spremenljivke, povezane s prihodnjimi dogodki, onemogočajo kakršne koli natančne napovedi. »Tako imenovano obdobje "dolgotrajnega miru"« tako morda ne bo tako dolgo in morda tudi ne predstavlja nobenega trenda,« je izsledke študije komentiral antropolog Rahul Oka z Univerze Notre Dame v Indiani. »Tveganje, da bi v prihodnosti prišlo do večje vojne, je večje od trenutnih ocen, zato je ključno, da si še naprej prizadevamo za spodbujanje miru in blažitev prihodnjih konfliktov,« pravi Clauset.
