Profimedia

Za številne nosečnice je carski rez sinonim za strah – ali rešitev. Gre za operacijo, pri kateri porodničar prereže trebušno steno in steno maternice ter izvleče otroka. Lahko reši življenje, a ni brez posledic. Marsikdo še danes misli, da je »carski« rez dobil ime po slavnem Juliju Cezarju. A zgodovinarji trdijo nasprotno – ime izhaja iz latinske besede caedere, kar pomeni »rezati«.

V ZDA se že več kot tretjina otrok rodi s carskim rezom, ne vedno iz zdravstvenih razlogov. Tam se lahko ženska preprosto odloči za operacijo – pogosto zaradi strahu pred bolečino, zaradi datuma ali celo estetskih razlogov. Pri nas je drugače. Carski rez se izvede le, če to narekuje zdravje matere ali otroka. V praksi to pomeni, da odloči zdravnik – ne nosečnica. Zvezdnice se rade pohvalijo z brazgotino in »nebolečim porodom«. A okrevanje po carskem rezu je vse prej kot enostavno. »Še vedno ne čutim trebuha, rana boli tudi po treh mesecih,« pravi mama dveh otrok, ki sta oba rojena s carskim rezom. Nekatere mamice se čutijo oropane izkušnje poroda. Druge so hvaležne, da so preživele. Osebne zgodbe so različne, a brazgotina ostane pri vseh.

NIJZ

Medicinsko gledano je carski rez večja abdominalna operacija z vso spremljajočo pred- in pooperativno oskrbo. Običajno traja od 30 do 60 minut, vendar se lahko zavleče, če pride do zapletov – krvavitve, poškodbe organov, infekcije. Po operaciji ženske pogosto prejmejo močne protibolečinske terapije, nekatere težje vzpostavijo dojenje, mnoge občutijo utrujenost in nemoč še tedne po porodu. Za nekatere matere je najtežje prav to, da se v prvih dneh težko posvetijo otroku tako, kot so si predstavljale. Niso redki občutki krivde, ki jih dodatno bremeni pritisk okolice.

V Sloveniji se največ elektivnih carskih rezov izvede zaradi medenične vstave, večplodne nosečnosti ali predhodnih operacij. V primeru, da se porod začne predčasno, se načrtovani carski rez izvede takoj, kolikor hitro je mogoče. Pred posegom se običajno opravi pogovor z anesteziologom, opravijo se krvne preiskave, EKG in oceni se splošno zdravstveno stanje porodnice. Operacija poteka v spinalni anesteziji, včasih tudi v splošni, odvisno od razmer. Partner je običajno prisoten v sosednjem prostoru in otroka lahko vidi kmalu po rojstvu.

Profimedia

A kaj pomeni takšen porod za otroka?

Nekateri pediatri opozarjajo, da imajo novorojenčki po carskem rezu več težav z dihanjem, saj se med rojevanjem iz njihovih pljuč ni tako hitro iztisnila voda, kar je posledica pritiska vaginalnega kanala. Prav tako ne pridejo v stik z materinimi bakterijami, kar lahko vpliva na razvoj imunskega sistema. A dolgoročno gledano se večina razlik izniči. Pomembno pa je, da se vzpostavi zgodnji stik z materjo – čim prej po porodu, če je le mogoče. V nekaterih porodnišnicah takoj po porodu omogočijo stik koža na kožo tudi z očetom.

Mamice, ki rodijo s carskim rezom, potrebujejo več počitka. V prvih šestih tednih se morajo izogibati naporom, težkim dvigovanjem in paziti na rano. A pogosto že po nekaj dneh pridejo domov tako rekoč s seznamom obiskovalcev, ki si želijo videti dojenčka, in stvari, ki jih morajo narediti. Zato strokovnjaki opozarjajo: »Ko spi otrok, naj spi tudi mama.« A to je vedno lažje reči kot narediti.

Tudi dojenje po carskem rezu je lahko izziv. Čeprav je mleko po porodu običajno na voljo, se lahko zaradi bolečine in utrujenosti v začetku nekoliko zaplete. Pogosto pomaga podpora babice ali svetovalke za dojenje. Ženske, ki so operativno rodile, imajo pogosto občutek, da jim dojenček ne »pripada«, saj niso bile aktivne med porodom. Psihološka podpora je v takih trenutkih neprecenljiva.

Čeprav je porod s carskim rezom dandanes varen, ni brez tveganj. Ne gre ga romantizirati – niti demonizirati. Ko gre za življenje, je vreden zlata. A marsikatera ženska si še vedno želi roditi po naravni poti – tudi po enem ali celo dveh carskih rezih. In če zdravje to omogoča, ji stroka to tudi priporoča. Vaginalni porod po carskem rezu (VBAC) je pri nas možen in varen, če je izpolnjenih več pogojev: pravilna lega ploda, dobro stanje brazgotine in ustrezna velikost otroka.

Profimedia

Slovenski porodničarji se trudijo ohranjati ravnotežje med spoštovanjem naravnega poteka poroda in medicinsko nujo. Delež carskih rezov pri nas sicer narašča, a še ostajamo pod evropskim povprečjem. V nekaterih porodnišnicah je ta odstotek nižji kot v drugih, a povsod velja enotno pravilo: carski rez ni izbira, temveč medicinska odločitev. Porodnišnice se trudijo slediti smernicam, ki dajejo prednost fiziološkemu porodu, kadar je to le mogoče.

Ko se ženska znajde pred to možnostjo, je ključno, da je celovito informirana. Da ve, kaj jo čaka. Da pozna tveganja, a tudi prednosti, če gre za rešitev, ki zagotavlja varnost. Pomembno je, da zdravnik in porodnica sodelujeta, da je odločitev premišljena in sprejeta z zaupanjem. Vsak carski rez pomeni tudi brazgotino na maternici, ki vpliva na prihodnje nosečnosti. Možnost rupture maternice v naslednji nosečnosti je majhna, a realna.

V aprilu, mesecu ozaveščanja, ni dovolj, da le opozorimo na statistiko. Treba je govoriti o izkušnjah. O resničnih zgodbah mamic, ki so doživele carski rez. O stiski, pogumu, okrevanju in radosti, ko prvič vzameš otroka v naročje. Da bo vsaka bodoča mama vedela, da tudi porod skozi trebuh šteje. In da tudi ta pot vodi do materinstva – z enako močjo, ljubeznijo in pogumom. Tudi brazgotina ima svojo zgodbo – in vsaka je zgodba o življenju.