Kot so sporočili z ministrstva, se bo s spremembami na področju varstva potrošnikov pri najemanju kreditov in odgovornem kreditiranju okrepilo varstvo potrošnikov, izvedene pa bodo tudi prilagoditve potrošniškega kreditiranja na izzive digitalizacije.
Novi zakon bo tako zagotovil varstvo potrošnikov pri potrošniških kreditih, ki do sedaj niso bili vključeni v področje ureditve (na primer sheme Kupi zdaj, plačaj pozneje). "Namen zagotavljanja dodatnega varstva je predvsem zmanjšanje prezadolženosti potrošnikov, ki pogosto plačujejo visoke stroške zaradi zamud s plačili tudi v primerih kreditov z nižjo vrednostjo in s krajšo ročnostjo," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Uvedba dodatnih ukrepov pred izvršbo za lažje odplačevanje dolgov
Med spremembami so tudi zagotavljanje odgovornejšega ponujanja in sklepanja kreditnih pogodb, zlasti pri spletnem sklepanju kreditnih pogodb, zagotavljanje preglednejših, jasnejših in razumljivejših informacij potrošnikom pred sklenitvijo kreditne pogodbe (nov obrazec za predhodne informacije, posredovanje opomnika o možnosti odstopa od kreditne pogodbe) ter seznanitev potrošnika s prilagojeno ponudbo na podlagi avtomatske obdelave podatkov.
Zanimivosti
Prvak fotografije: Xiaomi razkriva serijo Xiaomi 15 z vrhunskim sistemom kamer
Poleg tega osnutek novega zakona dodatno zaostruje pogoje za opravljanje potrošniškega kreditiranja, tako za dajalce kreditov kot za kreditne posrednike, omejuje višine kreditnih obrestnih mer, efektivne obrestne mere in skupne stroške kredita ter prepoveduje določene zavajajoče oglaševalske prakse.
Osnutek zakona naslavlja tudi prepoved uporabe vseh zdravstvenih podatkov pri oceni kreditne sposobnosti ter določenih zdravstvenih podatkov pri sklepanju zavarovalnih pogodb v zvezi s kreditno pogodbo, uvaja preventivne mehanizme za preprečitev dodatnega zadolževanje potrošnikov ter dodatne ukrepe v primeru finančnih težav kreditojemalcev (obveznost sprejemanja ukrepov prestrukturiranja za lažje odplačevanje finančnih obveznosti, omejitev stroškov zaradi zamud s plačili). "Obveznost dajalca kredita bo uvedba dodatnih ukrepov pred izvršbo za lažje odplačevanje dolgov (npr. moratorij, odlog plačila, sprememba kreditne obrestne mere, sprememba ročnost ipd.)," so zapisali na ministrstvu.
Javna služba za svetovanje
Ministrstvo v osnutku zakona, ki je objavljen na portalu eDemokracija, predlaga tudi vzpostavitev javne službe za svetovanje o lažjem odplačevanju dolgov. "Cilj te službe je pomagati potrošnikom, ki se soočajo s finančnimi težavami, in jih usmerjati, da v največji možni meri odplačajo neporavnane dolgove, pri tem pa ohranijo dostojno raven življenja in dostojanstvo. Državni proračun naj bi imel z zagotavljanjem takšne službe tudi pozitivne učinke, saj iz ocene učinkov na ravni EU izhaja, da se bo na 1 evro, porabljen za svetovanje o odplačevanju dolgov, povrnilo 1,4 do 5,3 evra enakovrednih koristi, predvsem z izogibanjem socialnim stroškom zaradi prezadolženosti," pravijo na ministrstvu.
Dajalci kreditov bodo morali imeti vzpostavljene postopke in politike za odkrivanje primerov, ko imajo potrošniki finančne težave, da bi jih lahko učinkovito napotili na službo za svetovanje o odplačevanju dolgov.
