»Danes je označena večina (okrog 90 odstotkov) psov. Označevanje psov posledično ocenjujemo za koristen ukrep, saj potepuških psov v Sloveniji praktično ni več.« Podobne rezultate si želijo tudi pri lastniških mačkah. Zavetišča namreč sprejmejo šestkrat več mačk kot psov, težje jih tudi oddajo.
Po podatkih Uprave je med 40 in 50 odstotkov psov, sprejetih v zavetišča, izgubljenih in se vrnejo k svojemu lastniku, nove skrbnike najde med 35 in 40 odstotkov sprejetih psov. Deleži se med leti nekoliko spreminjajo. Približno 6 odstotkov sprejetih psov v zavetišču pogine ali jih je zaradi veterinarskih razlogov treba evtanazirati. Številni psi, ki so večji, starejši ali imajo določene vedenjske posebnosti, pa ostajajo v zavetiščih dlje časa. Pri mačkah je slika drugačna. Približno 50–60 odstotkov sprejetih mačk je prostoživečih in jih zavetišče po sterilizaciji ali kastraciji vrne v okolje, kjer so bile odlovljene. Približno 20 odstotkov sprejetih mačk najde nov dom. Delež mačk, ki v zavetiščih poginejo ali jih je treba zaradi veterinarskih vzrokov evtanazirati, je višji kot pri psih (15 odstotkov), saj je veliko mačk ob sprejemu že poškodovanih, obolelih oziroma gre za zapuščene sesne mladiče, pri katerih je smrtnost običajno izjemno visoka. Veliko število mačk pa ostaja v posameznih zavetiščih v dolgotrajni oskrbi, dodajajo.
Statistika mačk v zavetiščih
Tri leta: 3,6 milijona evrov državnega denarja
Iz državnega proračuna se po trenutno veljavni zakonodaji krije stroške dnevne oskrbe po 120. dnevu bivanja v zavetišču, če zapuščene živali ni mogoče oddati. V letu 2022 je bilo za dolgotrajno oskrbo iz državnega proračuna namenjenih skoraj 329.000 evrov, leta 2023 dobrih 1,5 milijona evrov, v letu 2024 pa skoraj 1,8 milijona evrov. Pred tem je bil strošek nižji, saj je veljalo, da če živali ni mogoče oddati, se lahko zavetišče odloči za evtanazijo. Koliko se iz državnega proračuna nameni za oskrbo mačk in koliko za oskrbo psov, ni znano, saj zavetišča računov ne izstavljajo ločeno za oskrbo psov, mačk in drugih živali. Največji prejemnik proračunskega denarja v letu 2024 je bilo zavetišče Mačja hiša, ki je prejelo 331.688 evrov oz. skoraj petino vsega denarja, sledi Zavetišče Horjul z 200.000 evri in Obalno zavetišče za zapuščene živali, ki je izstavilo za 186.800 evrov računov.
Obvezno čipiranje od 1. januarja 2027
Estrada
Tako zdaj živita Maruša in Luka Bračun
Ob tem na Upravi izpostavljajo predvsem problematiko nenadzorovanega razmnoževanja mačk, saj da so odvrženi mačji mladiči in zapuščene mačke velik problem in finančno breme za lokalne skupnosti in zavetišča. Zato zakon o zaščiti živali, ki je trenutno v javni obravnavi, predvideva uvedbo obveznega označevanja mačk, kar da bo dolgoročno pripomoglo k boljšemu obvladovanju populacije mačk. Zakon namreč vpeljuje določbo, da mora lastnik mucko ali mucka čipirati do dvanajstega tedna starosti, lastništvo mačke pa prijaviti v sedmih dneh od njene pridobitve, prav tako naj bi imel lastnik sedem dni časa za prijavo morebitnega pogina mačke. Nadejajo se pozitivnih posledic novosti, tudi zaradi izkušenj s področja čipiranja psov. »V Sloveniji smo uvedli obvezno označitev psov z mikročipom v letu 2003 in je veljala za vse pasje mladiče, ki so bili rojeni po 1. 1. 2003. Hkrati z obvezno označitvijo je bilo uvedeno tudi centralno zbiranje podatkov o označenih psih. Po ocenah Uprave je danes označena večina (približno 90 odstotkov) psov. Označevanje psov posledično štejemo za koristen ukrep, saj potepuških psov v Sloveniji praktično ni več.«
Višje kazni za nespoštovanje predpisov
Glede označevanja mačk je v noveli zakona, ki je do 12. marca v javni obravnavi, še zapisano, da državni proračun krije stroške označitve in registracije vsem lastnikom domačih mačk, ki zagotovijo označitev in registracijo svoje živali v 18 mesecih od uveljavitve zakona. Obvezno čipiranje mačk pa naj bi bilo nato obvezno in na plečih lastnikov muck od 1. januarja 2027. Za nespoštovanje predpisa o obveznem označevanju lastniških mačk je zagrožena kazen med 600 in 1.200 evri (doslej je bila med 200 in 400 evri), medtem ko je okvirna cena označitve mačk (z izdajo potnega lista) okrog 30 evrov.
Z obveznim čipiranjem lastniških mačk bo mogoče tudi jasno opredeliti, katere mačke so tako imenovane prostoživeče mačke in katere so lastniške, pravijo na Upravi. Prostoživeče mačke, ki jih zavetišča odlovijo, sterilizirajo oz. kastrirajo ter vrnejo v okolje (če jimjih v 14 dneh ne uspe oddati) so namreč še dodatno označene. »Najpogostejša oznaka je odstranitev levega vršička uhlja.Bistvena prednost takega načina označevanja je, da je mogoče od daleč videti, ali je žival že sterilizirana oziroma kastrirana in se s tem prepreči nepotreben stres zaradi ponovnega lovljenja,« so povedali na Upravi, medtem ko bodo lastniške mačke torej po novem čipirane.
O številu lastniških mačk sicer za zdaj še ni pravih podatkov, saj v Sloveniji z mikročipom označujemo le mačke, ki jih zavetišče odda novemu skrbniku, mačke, ki imajo tudi potni list za hišne živali, in vse mačke, za katere lastnik zaradi dokazovanja lastništva želi označitev in vpis v Centralni register hišnih živali. Po podatkih centralnega registra živali je bilo sredi februarja registriranih 54.330 mačk. Število vseh mačk v Sloveniji pa je po ocenah Uprave precej višje in primerljivo s številom psov. Slednjih je, glede na podatke centralnega registra, okrog 251.000.
Statistika psov v zavetiščih
Občinam se bo strošek za zavetišča podvojil
V dosedanjem zakonu o zaščiti živali je zapisano, da občina krije stroške za prvih 30 dni bivanja živali v zavetišču, po 30. dnevu krije stroške imetnik zavetišča. Če zapuščene živali ni mogoče oddati, po 120 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, stroške dnevne oskrbe živali krije Republika Slovenija.
V začetku leta je odjeknila novica o t. i. davku na pse, ki bi bil namenjen tudi sofinanciranju zavetišč. Kmetijsko ministrstvo je idejo o prispevku po odporu dela javnosti in posledično občin opustilo. Spremenjen zakon o zaščiti živali prispevka, ki bi ga neposredno plačali občani, sicer ne predvideva, so pa pripravljavci sprememb zakonodaje zapisali, da bodo občine namesto 30 dni oskrbe odslej dolžne plačevati do 60 dni oskrbe živali. Teoretično gledano se bodo stroški občinam podvojili. Če zavetišče zapuščene živali ne odda v roku 60 dni, krije stroške dolgotrajne oskrbe za nadaljnje obdobje 120 dni Republika Slovenija. Po preteku 180 dni od namestitve živali v zavetišče bo država krila stroške dolgotrajne oskrbe, a le v višini 20 odstotkov, v preostalem delu bodo stroški bremenili zavetišče.
