WHO v okviru svojega triletnega poročila preveri zadnje stanje na področju zdravja v celotni evropski regiji, ki vključuje 53 držav Evrope, Kavkaza in Srednje Azije. Glede na izsledke iz zadnjih treh let so izpostavili predvsem tri pereče teme, in sicer vse več duševnih težav pri mladostnikih, stagnacijo na področju cepljenja ter visoke ravni kroničnih bolezni, kot so debelost in bolezni srca. Opozarjajo še, da zdravstveni sistemi v evropski regiji niso pripravljeni na prihodnje izredne zdravstvene razmere, ki jih bodo poglobili dejavniki, kot so podnebne spremembe, starajoče prebivalstvo in pomanjkanje delovne sile.
Po podatkih WHO v regiji zaradi nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, diabetes ali kronične bolezni dihal, pred svojim 70 letom umre vsak šesti prebivalec. Kot je pojasnil direktor WHO za Evropo Hans Kluge, se mora »celotna regija spopasti z glavnimi vzroki za kronične bolezni, od uporabe tobaka in alkohola do slabega dostopa do zdrave in hranljive hrane, onesnaženosti zraka in pomanjkanja telesne aktivnosti.«
Po zaužitem alkoholu v svetovnem vrhu
Glede na poročilo v evropski regiji odrasli prebivalci povprečno spijejo kar 8,8 litra čistega alkohola na leto, s čimer se uvrščajo na svetovni vrh. Največ alkohola zaužijejo prebivalci v Evropski uniji. Na »nesprejemljivo visoki ravni« ostaja tudi kajenje oziroma uporaba tobaka, saj v celotni regiji kadi kar 25,3 odstotka prebivalcev. Povečuje se tudi debelost, s katero se po njihovih podatkih srečuje kar četrtina odraslih ljudi.
Pri WHO so izpostavili še stopnjo smrtnosti pri otrocih, ki je v evropski regiji sicer nizka, a med posameznimi državami obstajajo velike razlike. Pred svojim petim letom starosti vsako leto umre skoraj 76.000 otrok, pri čemer so najpogostejši vzroki zdravstveni zapleti med porodom, porodna asfiksija, prirojene srčne napake, okužbe dihal, neonatalna sepsa in druge okužbe. Ob tem ravni precepljenosti v primeru rutinskih cepiv ostajajo prenizke, zaradi česar se vračajo nekatere bolezni, ki jih je s cepivi mogoče preprečiti. Med temi so denimo ošpice, kjer so leta 2023 v primerjavi z letom pred tem zabeležili kar 30-kratno povečanje števila primerov.
Zdrav otrok, zdrava odrasla oseba
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kar zadeva duševno zdravje pri otrocih in mladostnikih, se s težavami srečuje kar vsak peti najstnik. Pri WHO so ob tem zaskrbljeni nad številom primerov ustrahovanja prek spleta, s katerim se po njihovih podatkih srečuje kar 15 odstotkov mladostnikov. Pri otrocih in mladostnikih zaznavajo še naraščajoči trend nezdravega načina življenja, saj ima skoraj vsak tretji šoloobvezni otrok prekomerno telesno težo, vsak osmi pa se sooča z debelostjo. Ob tem je v letu 2022 približno 11 odstotkov najstnikov uživalo katerega od tobačnih izdelkov, vključno z elektronskimi cigaretami. »Za zdravega otroka je večja verjetnost, da bo odrastel v zdravega mladostnika, zdravo odraslo osebo in zdravega starostnika,« je poudaril Kluge. To je po njegovih besedah bistveno, saj je v evropski regiji sploh »prvič večje število starejših od 65 let kot 15-letnikov.«
Kakšno je stanje v Sloveniji
Slovenija se je po podatkih WHO leta 2021 med 53 državami v evropski regiji po pričakovani življenjski dobi uvrščala na 21 mesto. V primeru umrljivosti novorojencev, starih do 28, je v Sloveniji stanje precej boljše kot v večini drugih držav. Glede na podatke iz leta 2022 na tisoč živo rojenih otrok povprečno umre 1,3 otroka, kar nas uvršča v vrh skupaj s skandinavskimi državami, Andoro, Češko, Estonijo, Črno Goro in San Marinom, ki se je po tem kazalniku izkazal najbolje. Na visoko četrto mesto se uvrščamo tudi v primeru stopnje smrtnosti otrok, starih do 5 let.
V primeru uživanja alkohola smo nekoliko slabši od povprečja. Glede na podatke iz leta 2020 Slovenec na leto povprečno spije 10,4 litra čistega alkohola (povprečje 8,8 litra). Stanje pri kajenju je nekoliko boljše. Glede na podatke iz leta 2022 kadi približno 20 odstotkov starejših od 15 let, pri čemer nižji delež kadilcev beleži le osem držav. Smo pa po stopnji samomorilnosti na neslavnem šestem mestu, pred nami so le Belgija, Kazahstan, Litva, Ukrajina in Rusija, kjer beležijo največje število samomorov na 100.000 prebivalcev.
