Poročali smo že o lažnih, plačanih objavah o domnevni aretaciji premierja Roberta Goloba, ki so se po družbenem omrežju Facebook začele širiti januarja. Kot so sredi januarja opozorili v uradu vlade za komuniciranje (Ukom), je neznani avtor uporabil vizualno podlago slovenskega medija in s plačanimi objavami širil računalniško obdelani fotografiji predsednika vlade Goloba z zavajajočim besedilom, ki je nakazovalo, da naj bi predsednika vlade aretirala policija.
Objavi sta vključevali povezavo na spletišče, kjer naj bi bilo več informacij o aretaciji, a je analiza spletne strani pokazala, da je ta popolnoma brez vsebine. Ugotovili so še, da je bila stran registrirana januarja letos, pri čemer je lastnik spletne domene ostal anonimen. V pristojnih službah so takrat ocenili, da za vsem skupaj stoji neznan akter s ciljem očrniti aktualno vlado ter vnašati negotovost in nestabilnost v slovensko družbo. Danes so v Ukomu postregli z novimi podrobnostmi.
»Medijska podjetja« večinoma brez sledilcev
Po dodatnem preverjanju, kaj oziroma kdo se skriva za spornimi zavajajočimi oglasi, so v okviru pregleda oglasov v knjižnici oglasov podjetja Meta, ki je lastnica Facebooka, ugotovili, da se »podobne kampanje z zlorabo podob in širjenjem dezinformacij dogajajo tako rekoč neprekinjeno, pogosto pa so zlorabljene tudi druge javne osebnosti.« Ugotovili so še, da so Facebook strani, ki so plačale sporne oglase v primeru premierja Goloba, praktično brez vsebine, z le nekaj generičnimi fotografijami. Preiskava je pokazala, da so lažne oglase s predsednikom vlade objavile oziroma plačale strani News 24 in in Find out the news, pri čemer se je izkazalo, da je »podobnih strani z enakim ali podobnim imenom izjemno veliko, vse so ustvarjene po istem vzorcu, z nekaj generičnimi fotografijami, brez drugih objav ali drugih podatkov, vsa so 'medijska podjetja' in večinoma brez sledilcev.«
Njena.si
Vse, kar morate vedeti o montažni gradnji
Tudi strani, na katere so vodile povezave iz oglasa, so zdaj nedostopne oziroma brez vsebine, ob tem pa tudi spletno orodje Internet Archive/Wayback machine, ki deluje kot vmesnik za dostop do digitalnega arhiva spletnih strani, »nima 'posnetka' omenjenih spletnih strani, ki bi razkrili kakršno koli vsebino, na podlagi katere bi lahko sklepali, kdo stoji v ozadju«.
Znova zlorabili podobo pevke Ane Praznik
V Ukomu so ob tem navedli, da so bili oglasi po prijavi s Facebooka umaknjeni, so se pa medtem pojavili zavajajoči oglasi z voditeljico in pevko Ano Praznik v glavni vlogi. Tako so neznanci znova zlorabili njeno podobo. V lažnem članku in »intervjuju« so »razkrivali,« kako da so ljudje šokirani, ker je vlada odredila prijetje Ane Praznik, saj da je obtožena razkritja informacij, ki bi lahko škodovale slovenskemu gospodarstvu. Vse skupaj je seveda laž, pri čemer je bila »podoba Ane Praznik že večkrat zlorabljena za širjenje dezinformacij in prepričevanje ljudi v sodelovanje v raznih sumljivih 'poslovnih priložnostih'«.
Kriptogoljufi zlorabili ime kanclerja
Na Ukomu so izvedeli še, da se je podobna kampanja decembra odvila v Avstriji, kjer so zlorabili podobo avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja. Tamkajšnji mediji so za kampanjo obtožili kripto goljufe.
Tudi v primeru Slovenije trenutno kaže, da so zadevne kampanje nastale z namenom napeljevanja k nakupu kriptovalut oziroma promoviranja drugih finančnih instrumentov oziroma verjetnih goljufij. »Širjenje dezinformacij je bilo le način za pridobivanje pozornosti oziroma tako imenovana vaba za klike. Vseeno so omenjene strani škodljive in bi lahko tudi z vidika širjenja dezinformacij predstavljale grožnjo,« so poudarili na Ukomu, kjer so državljane pozvali k previdnosti. »Ne zaupajte in ne delite vsebin, ki se zdijo lažne ali zavajajoče. Preden objavo delite, preverite njeno verodostojnost in se vprašajte, ali je lahko resnična. Prav tako ne nasedajte obljubam o bajnih in lahkih zaslužkih,« so opozorili uporabnike družbenih omrežij.