Po požaru v dijaškem domu: kje so varnostniki in zakaj takšna pravila za protipožarno opremo
Mitja Prek
30. 1. 2025, 18.00
Posodobljeno: 30. 1. 2025, 19.54
Deli članek:
Dijaški dom Ivana Cankarja na Poljanski cesti v Ljubljani, kjer je danes zjutraj zagorelo, nima javljalnikov požara niti požarnega alarma. Kot so popoldne pojasnili na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, bodo v dijaškem domu opravil izredni inšpekcijski nadzor.
Dr. Jug: za ta objekt veljajo pravila časov, ko je bil zgrajen
Da ni bilo požarnega alarma, je za Radio 1 že takoj zjutraj opozoril oče ene od dijakinj, ki živi v dijaškem domu na Poljanski. Ta objekt je star skoraj 50 let in za ta objekt veljajo pravila časov, ko je bil zgrajen, nam je pojasnil predsednik združenja za požarno varstvo dr. Aleš Jug. "V Sloveniji ni zahtev, da bo morali kasneje stavbe prilagajati, razen, če bi na objektu delali rekonstrukcijo in bi za to potrebovali gradbeno dovoljenje. Takrat bi morali narediti novo študijo požarne varnosti," pravi Jug. V tem primeru mora investitor spoštovati sodobne zahteve oziroma tiste, ki veljajo v času potrjevanja gradbenega dovoljenja, še pojasni in doda, da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo.
Objekti, ki se gradijo zdaj, morajo imeti naprave za odkrivanje požarov. Najverjetneje bi morala biti vsaka soba ločena v svoj požarni sektor, pojasnjuje Jug. V novih predpisih, ki prihajajo, bodo morali imeti tovrstni objekti tudi naprave za gašenje požarov.
Mladi pogosto prespijo alarme
Aleš Jug pa opozarja, da tudi alarmi niso 100 odstotna garancija. "V marsikakšni analizi zadnja leta ugotavljamo in vidimo, da predvsem mladi, pogosto požarnih alarmov, ki so lahko zelo glasni, ne slišijo. Spijo precej globje kot starejše osebe," pravi Jug.
Ena ključna težava, ki jo imamo v Sloveniji pa je po mnenju Juga, da imamo zelo veliko starejših objektov. Objektov iz tistega časa, ki imajo glede na sodoben čas, izredno malo vgrajene požarne varnosti, je še opozoril Jug.
Veliko stavb dijaških domov je starih
Na to opozarjajo tudi pri Dijaški organizaciji Slovenije. Veliko dijaških domov je zelo starih, potrebni so prenove. "Vse je še vedno tako, kot v času osamosvojitve. Tudi pri meni v dijaškem domu, ko smo imeli vaje evakuacije se je zgodilo, da nekateri alarmi niso delali oziroma dimni detektorji. Med vajo so gasilci odkrili napake, v domu pa so jih odpravili," nam je povedal član predsedstva dijaške organizacije Jan Žebre, ki živi v domu v Portorožu.
Minister za izobraževanje Vinko Logaj je že napovedal spremembo zakonodaje, s katero bi nagradili protipožarno zaščito tovrstnih objektov z obveznimi požarnimi alarmi. Minister je še povedal, da je dijaških domov brez teh sistemov 17 po celotni Sloveniji.
Prav dijaški dom Ivana Cankarja je v stavbi, ki je najstarejša od vseh, kjer so v Ljubljani nastanjeni dijaki. V tej stavbi je bila že leta 1882 ustanovljena deška sirotišnica. Stavba B, kjer je danes zagorelo je bila zgrajena leta 1980. V več kot 70 let stari stavbi so tudi dijaki na Taboru. Čez dve leti bodo obeležili 50 letnico dijaškega doma Poljane. Pred 75 leti so začeli graditi tudi prvi blok v študentskem naselju v Rožni dolini. Zadnjega so zgradili leta 1996. Zakonodaja torej ne zapoveduje, da bi morala biti v teh ustanovah sodobna protipožarna oprema.
Iz ljubljanski študentskih domov so nam odgovorili, da imajo v novejših domovih vgrajene tudi sisteme aktivne požarne zaščite. Torej sistem odkrivanja in javljanja požara in sistem varnostne razsvetljave. V starejše objekte, ki niso opremljeni z avtomatskim sistemom odkrivanja in javljanja požara, pa bodo v prihodnje namestili interno alarmiranje. To pomeni, da bodo namestili električne sirene z aktivacijo preko stikala, nam je povedal Aleksandar Matković iz Študentskega doma Ljubljana.
Oče ene od dijakinj je opozoril tudi, da v domu ni bilo varnostnika, ki bi opozoril dijake, da je v stavbi požar. Direktor doma Ivana Cankarja je na tiskovni konferenci zagotovil, da je vsaki stavbi doma najmanj ena odgovorna oseba. Zakonodaja pravi, da bi morala biti na 200 dijakov ena odgovorna oseba za izvajanje evakuacije in gašenja požarov. Ta ima nalogo, da poskuša začetne požare čim hitreje pogasiti in pomaga, koordinira ter usmerja samo evakuacijo.
Požari gorijo veliko hitreje
Jug pa je opozoril še na eno težavo, s katero se zdaj spopadajo gasilci. 50 let nazaj je bilo v stanovanjih mnogo naravnih materialov, lesa, volne, bombaža in to je gorelo zelo počasi. "Danes je okoli nas ogromno plastike in nekje mi vemo, da približno sodobni požari napredujejo osem krat, devetkrat hitreje napredujejo kot požari nekdaj," opozarja.
Vsak upravitelj stavbe se lahko seveda kadarkoli odloči da namesti požarne sisteme. Ali se lastniki temu izogibajo ali celo popravilu sistema. Jug pravi, da se lastniki stavb, ne ravno otepajo, se pa pogosto dogaja, da investitorji zavlačujejo, zaključi predsednik združenja za požarno varstvo Jug.
Izredni inšpekcijski nadzor
Na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so medtem naznanili, da bodo v dijaškem domu opravili izredni inšpekcijski nadzor. Za STA so potrdili, da je nivo požarne varnosti stavbe določen v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, pri čemer pa morajo projektanti upoštevati takrat veljavno zakonodajo. "V Sloveniji se je nivo požarne varnosti z leti spreminjal in zagotovo so bile zahteve glede nivoja požarne varnosti v 80. letih prejšnjega stoletja in še prej nižje, kot so sedaj," so zapisali. Kar zadeva Dijaški dom Ivana Cankarja, so ga nazadnje pregledali leta 2015 in ugotovili nekatere nepravilnosti, ki so jih nato v domu odpravili v odrejenem roku.
Osebni arhiv
