Kot pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu, je namen uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja zmanjšati negativne vplive na zdravje ljudi in živali, ki jih lahko povzroči prekomerno svetlobno onesnaženje. Slovenija je namreč med državami, ki so močno obremenjene zaradi svetlobnega onesnaženja, zaradi česar si prizadevajo obrniti trend v obratno smer.
"Svetloba ponoči vpliva na bioritem ljudi, živali in rastlin, tako da spreminja in povzroča motnje spanja, prehranjevanja in razmnoževanja. Zaradi tega je nujno omejiti vplive svetlobe ponoči," so izpostavili v obrazložitvi predloga uredbe.
Uredba med drugim prinaša nove omejitve glede svetlosti objektov za oglaševanje, ki so običajno prepoznani kot najbolj moteči elementi, ter omejitve pri osvetljevanju stanovanjskih stavb, kar do sedaj ni bilo regulirano. Obenem prepoveduje celovito razsvetljavo stanovanjskih fasad, kar pa ne velja za zunanje prostore, kot so balkoni in dvorišča, pravijo na ministrstvu. Glede novoletne razsvetljave stanovanjskih stavb (med 20. novembrom in 15. januarjem) je navedeno, da naj bo v poznem nočnem času ugasnjena.
Predloge in pripombe lahko oddate do 14. februarja, ko se zaključuje javna obravnava predlaganega osnutka uredbe.
Med ključnimi spremembami je posodobitev mejnih in ciljnih vrednosti za spremljanje učinka svetlobe. Namesto mejnih vrednosti, zdaj izraženih v vatih, ki opisujejo samo porabo elektrike, osnutek uredbe navaja vrednosti v luksih, kandelah na kvadratni meter oz. lumnih. Te bi namreč dale realnejšo sliko o količinah svetlobe, ki se zaradi naraščajoče uporabe LED sijalk v zadnjih letih zvišujejo.
Priporočena topla bela svetloba, spremembe pri oglasnih panojih
Določa se postopno povečanje uporabe tople bele svetlobe, ki ima manj negativnih vplivov na človekov bioritem in biodiverziteto, ter krepi nadzor nad povzročenim razsvetljevanjem s strani občin in večjih upravljavcev. Slednjim nalaga tudi pripravo posebnih načrtov razsvetljave, na podlagi katerih bi pristojni dobili več podatkov o razsvetljevanju na državni ravni in posledično uvajali morebitne dodatne ukrepe za njegovo omejitev.
Za omejitev svetlobnega onesnaženja v zunanjem okolju med drugim predlagajo prepoved osvetljevanja oglasnih panojev izven naselij, znotraj njih pa nižje mejne vrednosti njihovega osvetljevanja in ugašanje po 22. oz. po 24. uri v mestnih središčih.
Enako časovnico izklopa bi uvedli tudi v primeru razsvetljave kulturnih spomenikov v mestnih središčih. Za tiste, ki se nahajajo izven naselij oz. sredi narave, pa bi veljala prepoved osvetljevanja. Izjema pri tem bi bili spomeniki posebnega pomena, za kar predlog uredbe predvideva pridobitev pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine.
Svetilke na senzor
Glede sprememb v zvezi z razsvetljavo cest in javnih površin v naseljih na ministrstvu predlagajo prilagajanje jakosti razsvetljave glede na gostoto prometa. Za javne poti in nekategorizirane ceste na stanovanjskih območjih, kjer je ponoči nizka prometna aktivnost, so določeni ugasnitev ali zmanjšanje svetlobnega toka za 75 odstotkov ter uporaba svetilk s senzorji za osvetlitev.
Razsvetljava parkirnih površin mora biti med 22.00 in 5.00 uro oziroma izven delovnega časa zmanjšana za najmanj 75% svetlobnega toka. Razsvetljava zasebnih parkirnih površin nestanovanjskih objektov izven delovnega časa mora biti izklopljena. Razsvetljava parkirnih površin v nočnem času se lahko kadarkoli in do polne svetilnosti vklaplja s senzorje
Izven naselij pa osnutek uredbe prinaša prepoved osvetljevanja cest in javnih površin, razen če je to nujno zaradi zagotavljanja prometne varnosti oz. gre za pločnike in pešpoti, ki povezujejo turistična območja s sosednjimi naselji in šolske poti, ter servisne prometne površine v okviru njihovega obratovalnega časa (denimo bencinski servisi na avtocestah).m.
Osvetljevanje fasad: prijavi vas lahko tudi sosed
Predlagane zakonodajne spremembe prinašajo tudi prepoved celovite razsvetljave stanovanjskih fasad v dekorativne namene, ki pa ne zajema osvetljevanja zunanjih površin domov. Med pomembnimi novostmi je tudi zagotovitev pravne podlage za ukrepanje zoper posameznike, ki z uporabo svetil pretirano osvetljujejo sosednje stavbe. Če bi se izkazalo, da z razsvetljavo presegajo dovoljene mejne vrednosti na oknih sosednjih spalnih prostorov, lahko njihovi bližnji sosedi podajo prijavo na inšpektorat za okolje in energijo.
Razsvetljava fasade izven naselja je prepovedana, razen če gre za fasado kulturnega spomenika, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, in je predhodno pridobljeno pozitivno mnenje organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine. Če leži kulturni spomenik na naravovarstvenem območju, mora organizacija, pristojna za varstvo kulturne dediščine, pred izdajo mnenja pridobiti tudi mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave. Povprečna svetlost fasade, ki jo povzroča razsvetljava fasade, ne sme presegati mejne vrednosti 1 cd/m2 oziroma 2 cd/m2, če je fasada v mestnem središču. Razsvetljava fasade mora biti izklopljena po 22.00 uri oziroma po 24.00 uri, če je fasada v mestnem središču. Prepovedano je osvetljevanje fasade stanovanjske stavbe.
Osvetljevanje zunanjih prostorov, balkonov, dvorišč in dovoznih poti bi bilo v skladu s predlagano uredbo še vedno dovoljeno, ampak prvenstveno z lučmi, ki svetijo navzdol in nimajo potencialnih negativnih učinkov na drug prostor.
Da je na zunanjih površinah stanovanjskih stavb dovoljeno uporabljati le svetilke, ki svetijo navzdol, sicer ni novost, saj to določa že trenutno veljavna uredba. Ta hkrati dovoljuje uporabo svetilk, ki svetijo navzgor ter imajo največ 25 vatov moči. To omejitev osnutek nove uredbe ohranja, a po novem določa omejitev svetlobe pri 300 lumnih.
Gradbišča in športna igrišča
Razsvetljava športnega igrišča mora biti izven delovnega časa in kadar se igrišče ne uporablja, izklopljena. Se pa smejo v primeru televizijskih prenosov, izključno v času trajanja televizijskega prenosa, športna igrišča na naravovarstvenih območjih osvetljevati s svetilkami s podobno barvno temperaturo več kot 2200 K.
Za razsvetljavo gradbišča se lahko uporabljajo svetilke, ki svetijo nad vodoravnico, če je to nujno potrebno. Izven delovnega časa gradbišča pa mora bit razsvetljava gradbišča izklopljena.
Časa za ureditev ni veliko
Obstoječo razsvetljavo, ki ne ustreza zahtevam do zdaj veljavnega predpisa glede svetenja nad vodoravnico, bo treba prilagoditi vsem zahtevam nove uredbe najkasneje do 31. decembra 2026. Razsvetljavo, ki ustreza zahtevam do zdaj veljavnega predpisa glede svetenja nad vodoravnico, pa bo treba prilagoditi določbam te nove uredbe ob izteku življenjske dobe razsvetljave oziroma najkasneje do 31. decembra 2045, razen glede obveznega ugašanja v poznem nočnem času, kar je treba urediti najkasneje do 31. decembra 2027.
Kršitelji bodo kaznovani
Z globo od 4.000 evrov do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje upravljavec razsvetljave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Z globo od 1200 do 4100 evrov se za prekršek lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 40 evrov do 1200 evrov se za prekršek kaznuje upravljavec razsvetljave, ki je fizična oseba, če bo za zunanjo razsvetljavo uporabljali svetilke, ki svetijo nad vodoravnico in njihova podobna barvna temperatura ne presega 2700 kelvinov (K). Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
