Medtem ko se drugod ženske odločajo za ta postopek zaradi kariere ali odsotnosti partnerja, pri nas zakonodaja tega ne dopušča. Zakaj je temu tako; in ali se bomo Slovenke, če bomo želele odložiti materinstvo, zato morale podati v tujino?
V Sloveniji lahko jajčne celice zamrznejo le ženske, ki jim grozi neplodnost zaradi bolezni ali zdravljenja, kot sta kemoterapija ali obsevanje. Postopek je namenjen ohranitvi plodnosti, da bi imele po zaključenem zdravljenju možnost zanositve: »Postopek spodbujanja jajčnikov s hormonskimi zdravili, odvzem jajčnih celic, zamrzovanje in hranjenje več let napravimo pred zdravljenjem raka s kemoterapijo ali obsevanjem, če imamo za to dovolj časa in če osnovna bolezen to dovoljuje. Včasih pa jajčne celice shranimo tudi pri bolnicah z benignimi boleznimi, če jim grozi prezgodnja odpoved jajčnikov. To so genetske bolezni, ki lahko povzročijo prezgodnjo menopavzo, nekatere druge kronične bolezni in endometrioza,« pojasnjujejo na kliničnem oddelku za reprodukcijo v ljubljanskem kliničnem centru. Prav tako je postopek dovoljen ženskam, ki so že vključene v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Socialno zamrzovanje, kjer bi si zdrave ženske shranile jajčeca za kasnejšo uporabo, v Sloveniji ni dovoljeno.
V tujini je situacija drugačna. V nekaterih državah, kot so Velika Britanija, Španija in Češka, je zamrzovanje jajčnih celic na voljo tudi zdravim ženskam. Postopek lahko opravijo samoplačniško, stroški pa se gibljejo med 3.000 in 5.000 evri na cikel. Ker pa je večinoma povsod postopek dostopen tako domačim kot tujim pacientkam, se bo najverjetneje vse več Slovenk odločalo za ta postopek v tujini – najbližje nam je kar na sosednjem Hrvaškem.
Biološka ura in realne možnosti uspeha
Ženske se danes vse kasneje odločajo za materinstvo. Kariera, iskanje pravega partnerja in življenjski slog vplivajo na odlaganje odločitve o otrocih. A s tem se zmanjšuje tudi njihova plodnost. Strokovnjaki opozarjajo, da se kakovost jajčnih celic s starostjo slabša, kar pomeni manjše možnosti za uspešno nosečnost.
Podatki kažejo, da bi za rojstvo enega otroka pri ženskah, mlajših od 35 let, potrebovali od 20 do 25 jajčnih celic. Pri starejših ženskah pa še precej več. Zamrzovanje jajčnih celic ni zagotovilo za uspešno zanositev. Velik del celic ne preživi procesa odmrzovanja, prav tako vseh ne morejo uspešno oploditi.
Vitrifikacija – nova tehnika z boljšimi rezultati
Zadnja leta se je tehnologija zamrzovanja izboljšala, predvsem s tehniko vitrifikacije, ki omogoča večjo preživelost celic. Kljub temu pa tudi ta metoda ne zagotavlja uspeha. Podatki kažejo, da pri ženskah, ki zamrznejo jajčeca pred 35. letom, možnost zanositve znaša okoli 40 %, pri starejših pa strmo pada.
Ko je odločitev za materinstvo odvisna od zakonodaje
Manca si je od nekdaj želela postati mama, a življenje jo je vodilo po drugačnih poteh. Pri 35 letih se je začela spraševati o svoji prihodnosti in preučevati možnosti zamrzovanja jajčec. Zdelo se ji je kot način, da si zagotovi več časa za odločitev, ne da bi izgubila možnost naravnega materinstva.
Ko je ugotovila, da v Sloveniji ta postopek ni mogoč iz osebnih razlogov, se je počutila nemočno. Razmišljala je o samoplačniški izvedbi postopka v tujini, a visoki stroški so predstavljali oviro. Vprašala se je, zakaj si v lastni državi ne more omogočiti enake izbire, kot jo imajo ženske drugod po Evropi.
Kako je z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji?
Slovenija ima sicer enega najbolj dostopnih sistemov OBMP v Evropi. Poročenim in zunajzakonskim heteroseksualnim parom obvezno zdravstveno zavarovanje krije šest postopkov OBMP za prvega otroka in štiri za vsakega naslednjega. Če se v postopku pridobi več zarodkov, jih lahko zamrznejo za kasnejšo uporabo.
Vsako leto se v Sloveniji po postopkih OBMP rodi do 6 % otrok, kar kaže na dobro organiziranost in dostopnost teh postopkov. Kljub temu pa je za mnoge ženske zamrzovanje lastnih jajčnih celic edina možnost, da bi lahko v prihodnosti postale matere.
Etika in družbeni vidiki zamrzovanja jajčec
Zamrzovanje jajčnih celic sproža številna etična vprašanja. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za ustvarjanje lažnega upanja, saj je možnost uspeha omejena. Drugi menijo, da bi morale ženske imeti pravico do odločitve, kdaj želijo postati matere, ne glede na biološke omejitve.
Podjetja, kot sta Facebook in Apple, so že pred desetimi leti začela svojim zaposlenim financirati zamrzovanje jajčnih celic, da bi se lahko ženske v mladih letih osredotočile na kariero in šele kasneje na materinstvo. Kritiki opozarjajo, da gre za izkoriščanje žensk in pritisk na odlaganje materinstva.
Prihodnost zamrzovanja jajčnih celic v Sloveniji
Za zdaj slovenska zakonodaja ne dopušča zamrzovanja jajčnih celic iz osebnih razlogov. Strokovnjaki na področju reprodukcije menijo, da bi bilo smiselno o tem ponovno razmisliti, saj se trendi v svetu spreminjajo.
Ali bo Slovenija sledila drugim državam in omogočila to možnost tudi zdravim ženskam? To bo verjetno odvisno od družbenih razprav, medicinskih dognanj in zakonodajnih sprememb.
