Med ukrepi sta izpostavila izenačitev višine subvencije za bivanje pri zasebnikih, tako v zasebnih študentskih domovih kot pri fizičnih osebah, z višino dodatka k državni oziroma Zoisovi štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča.
Kot je poudaril minister Papič, je »dodatek k štipendiji trikrat višji kot subvencija za bivanje pri zasebnikih.« Subvencija namreč znaša 32 evrov, dodatek k štipendiji pa na drugi strani približno 100 evrov. Izenačitev načrtujejo s študijskim letom 2025/2026, tako bo tudi subvencija za bivanje pri zasebnikih znašala približno 100 evrov. po besedah Papiča želijo s tem vsem »študentkam in študentom zagotoviti enake pogoje.«
V Ljubljani in Kopru pomanjkanje kapacitet
»Najhitrejša rešitev za pomanjkanje študentskih postelj je subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada. Eden glavnih razlogov je omenjeni razkorak med subvencijo za bivanje pri zasebnikih in dodatkom k štipendiji,« je dejal Papič. Študentke in študenti v Ljubljani, Mariboru in Kopru sicer v veliki večini bivajo v javnih študentskih domovih, ki jim sledijo dijaški domovi, ki nudijo mesta tudi študentski populaciji. Težavo predstavlja pomanjkanje kapacitet. Te v Mariboru sicer zadostujejo, primanjkuje pa jih v Ljubljani in Kopru.
Številni študenti namreč vložijo tako vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih kot tudi vlogo za štipendijo. Če dobijo štipendijo in s tem dodatek za bivanje, sprejmejo slednje, vloga za subvencijo pa propade. Posledično ima Študentski dom Ljubljana (ŠDL) kljub razpisanim 600 subvencijam na leto trenutno le 80 realiziranih pogodb za subvencionirano bivanje pri zasebnikih. Subvencije razpisuje tudi Študentski dom Univerze na Primorskem (ŠD UP), in sicer 545 na leto. V letu 2023 je imel v povprečju sklenjenih le 127 pogodb.
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
Gradnje novih študentskih domov
Med dolgoročnejšimi ukrepi za reševanje bivanjske problematike je tudi gradnja novih študentskih domov. Tako ministrstvo v Ljubljani, kjer je ta problematika najbolj pereča, načrtujejo gradnjo novih študentskih domov. V sklopu ureditve na območju Roške ceste je denimo v načrtu novogradnja študentskega doma s približno 380 ležišči. »Upam, da bo letos končno potrjen Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), na kar čakamo že pet let,« je dejal minister, ki je izpostavil tudi parcelo za Bežigradom, ki je prav tako na voljo in kjer je z gradnjo mogoče začeti takoj. »Prostora bi bilo za približno 700 postelj. Z Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU), ki je državno podjetje, se pogovarjamo, da bi DSU zgradil študentski dom in ga nato dal v najem ministrstvu oz. ŠDL. Še ena možna lokacija v Ljubljani pa je na območju sedanje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo dobila nove prostore in bi nato na mestu stare fakultete lahko zrasel študentski dom,« je navedel.
Ob tem je ministrstvo pred novim letom za 3,7 milijona evrov odkupilo tudi del objekta Baragovo semenišče, v katerem deluje študentski dom Akademski kolegij. Tam so tako ohranili 200 študentskih postelj, a je v načrtu celovita obnova objekta, ki jo bodo izvedli v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Papič je izpostavil še 6,1 milijona evrov nakup obnovljenega objekta Barka 2 na Primorskem, ki ima približno 120 ležišč.
Dviga cen ne bodo občutili
Minister se je dotaknil tudi napovedanega dviga cen v javnih študentskih domovih. Študentke in študenti opozarjajo, da bo dvig znašal 20 odstotkov. »Sestal se bom z direktorji študentskih domov, da mi pojasnijo, zakaj bodo dvignili cene. Nato bomo preverili, za koliko lahko dvignemo subvencije tudi za javne študentske domove, zato da dvig cen ne bo padel na ramena študentk in študentov oziroma da bo ta dvig zanje minimalen. Če pa je težava v financiranju vzdrževalnih del, bo ministrstvo neposredno financiralo študentskim domovom ta dela.«
