Dvig cen smučarskih vozovnic letos ni presenečenje. Inflacija, dražji energenti in višji stroški dela so glavni razlogi, zaradi katerih bodo smučarji letos plačevali več. Kranjska Gora, ki velja za eno najbolj priljubljenih smučišč, je ceno enodnevne vozovnice za odrasle zvišala na 47 evrov, kar je najvišja cena v Sloveniji. Na Voglu je cena za enodnevno smuko 44 evrov, na Rogli in Mariborskem Pohorju 45 evrov, medtem ko je na Krvavcu cena 43 evrov. Obisk štiričlanske družine na smučišču za en dan tako stane med 140 in 150 evri, pri čemer ta znesek ne vključuje stroškov prehrane, prevoza ali izposoje opreme. V primerjavi z lansko sezono, ko so bile cene nekoliko nižje, smučanje postaja vse bolj luksuzna dejavnost, dostopna le za najbolj vztrajne ali premožne ljubitelje snega.
Zakaj smučanje mnogim postaja nedosegljivo?
Smučanje, ki je bilo nekoč priljubljena in dostopna rekreacija, vse bolj postaja šport elit. Družine z otroki se zaradi visokih cen pogosto odločijo, da bodo zimski športi ostali neizkoriščeni. Tudi šole se soočajo s težavami pri organizaciji zimskih šol v naravi, saj so stroški za starše vse višji. Na eni od osnovnih šol na Primorskem bo zimska šola v naravi stala več kot 500 evrov, kar vključuje zgolj osnovne stroške. Poleg visokih cen vozovnic so tu še dodatni stroški, kot so izposoja smučarske opreme, prehrana in prevoz. Izposoja kompleta smuči, smučarskih čevljev in palic na večjih smučiščih stane med 25 in 50 evrov na dan za odrasle. Za otroke so cene nekoliko nižje, a vseeno predstavljajo velik zalogaj za družinski proračun. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali bo smučanje sploh še lahko ohranilo status nacionalnega športa, saj postaja finančno nevzdržno za povprečno družino.
Kaj ponujajo slovenska smučišča?
Kljub višjim cenam se nekatera smučišča trudijo privabiti smučarje z dodatnimi ponudbami. Na primer na Rogli so posodobili zasneževalni sistem, ki omogoča hitrejšo pripravo prog, medtem ko je na Veliki planini letošnja novost šestsedežnica in otroški smučarski trak. Na Mariborskem Pohorju so prenovili otroški poligon Bellevue in dodali nove možnosti umetnega zasneževanja. Nočna smuka ostaja pomemben segment ponudbe na več smučiščih, kot so Rogla, Mariborsko Pohorje in Kope. Ta je še posebej priljubljena pri domačih obiskovalcih, ki si želijo krajšega, a vseeno nepozabnega smučarskega doživetja. Cene za nočno smuko se gibljejo okoli 27 evrov, kar je cenovno dostopnejša alternativa dnevnim vozovnicam. Izposoja smučarske opreme prav tako ostaja na voljo, vendar se cene gibljejo med 25 in 50 evri za odrasle ter med 20 in 40 evri za otroke, odvisno od kakovosti in vrste opreme.
Stroški nastanitve – dodaten udarec za družine
Pomemben strošek, ki ga pri smučanju ne smemo zanemariti, so tudi cene nastanitev. Cene apartmajev in hotelskih sob se močno razlikujejo glede na lokacijo, kakovost in datum rezervacije. Naša raziskava na Booking.com je pokazala, da se cene najema apartmaja ali hotelske sobe za štiričlansko družino v Kranjski Gori v terminu od 3. do 9. februarja (izven šolskih počitnic) gibljejo med 900 in 1300 evri za šest noči. Luksuzne nastanitve pa lahko presežejo tudi 2000 evrov. Na Mariborskem Pohorju so cene nekoliko nižje. Enaka družina bi v istem terminu za šest noči plačala med 800 in 1100 evri. Dodaten strošek za nastanitev tako še poveča skupne stroške smučarskega oddiha, kar za mnoge predstavlja nepremostljivo oviro. Ob teh podatkih je jasno, da se celoten smučarski oddih za povprečno družino hitro približa strošku nekaj tisoč evrov, kar mnoge odvrne od zimskih užitkov.
Njena.si
Norice: Vse prej kot nedolžna otroška bolezen
Primerjava s tujino: Kje je dražje
Smučanje v tujini je dražje, vendar pogosto ponuja boljšo infrastrukturo in daljše proge. Na priljubljenih avstrijskih smučiščih, kot je Nassfeld, je cena dnevne vozovnice 67 evrov, v Dolomitih pa se giblje okoli 79 evrov. Kljub temu mnogi Slovenci še vedno raje obiščejo Avstrijo ali Italijo, saj tam pogosto dobijo več za svoj denar. Tudi Bosna in Hercegovina postaja vse bolj priljubljena destinacija. Na Jahorini je cena dnevne vozovnice okoli 30 evrov, kar je cenovno dostopnejša alternativa. Poleg tega imajo tuja smučišča pogosto boljše pogoje za smuko zaradi višjih nadmorskih višin in bolj stabilnega vremena, kar mnoge slovenske smučarje dodatno privlači.
Kako bo na sezono vplivalo vreme?
Napovedi za letošnjo zimo so še vedno negotove, a vsi si želijo, da se ne ponovi lanska sezona, ki je bila zaradi visokih temperatur najslabša v zadnjih 20 letih. Na Kaninu in Starem vrhu letos ne bo smuke, saj se soočajo s finančnimi in infrastrukturnimi težavami. Na drugi strani pa smučišča, kot so Vogel, Rogla in Krvavec, vlagajo v dodatne zasneževalne sisteme, da bi omilili vpliv nezanesljivega vremena. Smučarski centri so tako prisiljeni iskati rešitve za boljše prilagajanje podnebnim spremembam, kar pa pogosto pomeni dodatne stroške, ki jih nosijo končni uporabniki.
Prihodnost slovenskega smučanja
Visoke cene smučarskih vozovnic ter stroški izposoje opreme in dodatnih storitev so jasno pokazali, da smučanje v Sloveniji postaja šport, ki si ga lahko privoščijo predvsem premožnejši posamezniki in družine. Generacije otrok, ki smučanje spoznavajo v šoli v naravi, se zmanjšujejo, saj starši zaradi visokih stroškov te aktivnosti ne zmorejo financirati. Slovenska turistična organizacija si sicer prizadeva za promocijo smučišč na tujih trgih, a domači uporabniki so tisti, ki jih visok dvig cen najbolj prizadene. Smučarski centri bodo v prihodnje morali najti rešitve, kako ohraniti smučanje dostopno širši populaciji, sicer se bodo soočili z nadaljnjim upadom obiskov. Ena od možnosti bi bila uvedba subvencij za družine ali posebnih popustov za mlade, kar bi lahko ponovno pritegnilo večji delež domačih obiskovalcev.
Bo smučanje le še za elito?
Smučarski centri se trudijo, da bi z izboljšavami infrastrukture in dodatno ponudbo privabili obiskovalce, vendar visoke cene vse bolj omejujejo dostopnost tega športa. Za mnoge družine in šole bo smučanje letos predrag šport, kar pomeni, da se bo še več otrok poslovilo od prvih zavojev na snegu. Smučarski šport v Sloveniji se tako vse bolj oddaljuje od nekdaj dostopnega nacionalnega športa. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo prihodnost slovenskega smučanja sploh še temeljila na masovni udeležbi, ali pa bo postalo privilegij peščice.
