Kot so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili v upravi, koline niso le kulinarični dogodek, temveč tudi pomemben del slovenske dediščine. V slovenskih vaseh so star običaj, ki poteka v hladnejših mesecih, pogosto v času pred božičem in novim letom. "Za mnoge so koline še vedno poseben družinski dogodek, ob katerem se zberejo sorodniki in prijatelji. Kmetje oziroma imetniki živali pa pri tem ne smejo pozabiti na zahteve zakonodaje, ki urejajo zakol živali za lastno domačo porabo," so navedli.
Neprimeren zakol je lahko tudi mučenje živali
Ob tem so spomnili, da je treba pri zakolu zunaj klavnice upoštevati evropsko uredbo o zaščiti živali pri usmrtitvi, zakon o zaščiti živali in pravilnik o pogojih za zakol živali zunaj klavnice za lastno domačo porabo. V skladu s predpisi mora biti zakol izveden tako, da je živalim prihranjeno vsako nepotrebno trpljenje, vznemirjanje in bolečina, opravi pa ga lahko le oseba z ustreznim znanjem in izkušnjami na področju zakola. Neprimerna usmrtitev se lahko namreč opredeli tudi kot mučenje živali.
"Imetnik živali mora poskrbeti, da je zakol izveden na način, ki zagotavlja hitro in učinkovito omamljanje. To pomeni, da je treba prašiča pred zakolom omamiti z napravo s penetrirnim klinom oz. pištolo za omamljanje ali električnim tokom oz. električnimi kleščami. Postopek se mora izvesti v mirnem okolju, da se čimbolj zmanjša stres pri živalih," so poudarili pristojni.
Izpostavljeno
7 stvari, ki jih želite vedeti o napolitankah
Kmetje morajo zagotoviti, da so prašiči zdravi
Pri zakolu za lastno domačo porabo je treba upoštevati tudi zahteve glede ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi, ki jih je treba predati pooblaščenemu koncesionarju. "Imetniki živali morajo zagotoviti, da so njihovi prašiči pred zakolom zdravi. V primeru suma bolezni je klanje živali prepovedano, imetniki pa morajo o tem obvestiti veterinarsko organizacijo," so posvarili.
Pri kolinah je nujno upoštevati tudi ukrepe za preprečevanje širjenja afriške prašičje kuge, ki je ena največjih groženj za prašiče v Sloveniji in drugod po Evropi. Kot so spomnili na upravi, gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero še ni cepiva. Za ljudi in druge živali ni nevarna, povzroča pa veliko gospodarsko škodo.
"Okuženi prašiči ne kažejo nujno vidnih znakov bolezni, zato je treba biti še posebej pozoren pri zakolu in ravnanju z živalmi. Priporočljivo je, da se zakol opravi v ločenih prostorih, ki niso v neposredni bližini drugih živali, ter da se po zakolu temeljito očisti in razkuži vso opremo ter površine, s katerimi so živali prišle v stik," so še izpostavili.
