Ogledali smo si, kako je pri nas porazdeljeno lastništvo nepremičnin, ki se v zadnjih letih skokovito dražijo. Na geodetski upravi Gurs so povedali, da sicer izvor lastništva prevzemajo iz lastniških knjig, vodi pa se posebej po parcelah ter posebej po stavbah.
»Ločimo lahko le lastništvo glede na fizične osebe in glede na pravne osebe. Ker vsa lastništva v zemljiški knjigi niso določena z enotno matično številko občana ali matično številko, ne moremo natančno določiti, ali gre za pravno ali fizično osebo. Te potem dodelimo v kategorijo nedoločeno. Prav tako ne vodimo evidence družinskih odnosov, ne analiziramo pa niti trenda spreminjanja lastništva. Geodetska uprava prevzema le podatke o lastnikih nepremičnin, podatka o osebah, ki niso lastniki nepremičnin, pa ne vodimo,« so povedali na Gursu.
Lastniki so starejši
Lahko pa so nam podali zanimiv podatek, ki veliko pove o zgodovini spreminjanja lastništva in še več o trenutnem stanju na področju nepremičnin. Povprečna starost lastnikov nepremičnin je namreč kar 59,9 leta. Z drugimi besedami, lastniki so tisti, ki so v preteklosti lažje prišli do svoje strehe nad glavo, mladi pa danes veliko težje pridejo do pravega lastništva. Razlog so seveda cene in pomanjkanje cenovno dostopnih nepremičnin.
Če si ogledano lastništvo vseh delov stavb, ne glede na njihovo dejansko rabo, ima pri nas v lasti nepremičnino dobrih 980.000 fizičnih oseb in 31.000 pravnih, vsega skupaj to nanese 1.020.000 prebivalcev Slovenije. Torej se kot lastnik kakršnekoli nepremičnine lahko pohvali približno polovica Slovencev. Največ med fizičnimi osebami jih ima vseeno vsaj dve ali več nepremičnin, okoli 520.000, nekaj manj pa jih ima samo eno nepremičnino in naj bi bili iz dodatnega davka torej izvzeti. Tudi pri pravnih osebah je več tistih, ki imajo dve ali več nepremičnin.
V tako visoke številke so zajete vse nepremičnine, ne glede na dejansko rabo. Torej tudi garaže, kleti, drvarnice, itd. Nepremičninski davek, ki se obeta, se seveda tiče le lastnikov stanovanjskih nepremičnin.
V Sloveniji je 680 tisoč fizičnih oseb, ki imajo v lasti po eno nepremičnino. Okoli 80 tisoč je tistih, ki imajo v lasti po dve nepremičnini, 40 tisoč pa tistih fizičnih oseb, ki imajo v lasti po tri ali več nepremičnin. Zadnje imajo v lasti skupaj 270 tisoč nepremičnin. Obdavčeni bodo tudi tuji lastniki. Poglejmo še podjetja. 7.500 jih ima v lasti eno stanovanjsko nepremičnino, 1.722 dve in 2.500 tri ali več. Podjetja bodo enako obdavčena kot fizične osebe
Veliko je lastnikov
Izpostavljeno
7 stvari, ki jih želite vedeti o napolitankah
Zanimiv je tudi podatek o lastništvu parcel. Večinoma na njih stojijo nepremičnine, a po podatkih Gursa ima 1,6 milijona Slovencev v lasti takšno ali drugačno parcelo, okoli 600.000 pa jih ima dve ali več parcel. Koliko od teh nepremičnih, stavb ali parcel je v lasti tujcev, nam na Gursu niso znali povedati.
A tudi tisti, ki se ukvarjajo z nepremičninami, imajo o prihajajočem zakonu svoje mnenje. Alen Komić iz agencije ABC nam je še pred ponedeljkovim vladnim pojasnilom povedal, da težko oceni, kaj bi napovedani davek na nepremičnine prinesel. »Precej je odvisno od njegove stopnje. Zelo pomembno bo tudi, ali bo stopnja davka s številom nepremičnin v lastništvu progresivna ali linearna. V teoriji naj bi davek povečal ponudbo nepremičnin tako iz vidika prodaje kot oddaje. S tem bi se trg nekoliko bolj uravnotežil, da ne bi več imeli takšnega presežka povpraševanja nad ponudbo. Prav tako bi lahko nekoliko upočasnil naraščanje cen, kar se dogaja v zadnjih nekaj letih.«
Davek bo prisilil k ukrepanju
Dodaja, da vsako dodatno breme, tako ali drugače povezano z lastništvom, po svoje prisili lastnike, da s tako nepremičnino nekaj naredijo. Zato pričakuje, da bodo nekateri lastniki iskali načine, da zmanjšajo dodatno finančno breme. »Prodaja takšne nepremičnine je možnost, na katero tudi najbolj cilja politika. Politika pa se tudi zaveda, da bodo nekateri s prepisi lastništva želeli obiti ta davek. Kako ga bodo, bo hitro jasno, ko bo davek dokončno sprejet,« pravi Komić.
Po njegovem mnenju je davek lahko velik vir prihodka za državo, res pa je tudi, da je pri nas veliko nepremičnin praznih, saj pogosto služijo kot naložba. »Po podatkih Sursa iz leta 2021 imamo v Sloveniji nenaseljenih več kot 165.000 stanovanj. Naša država v tem pogledu sicer ni nič drugačna od večine zahodnoevropskih držav. Različne države se s tem spopadajo na različne načine. Nekatere z dodatno obdavčitvijo, nekatere z odkupom nepremičnin in podobno.«
Manj stanovanj, ki pa so vedno dražja
Trg nepremičnin po svoje melje dalje. Po zadnjih podatkih se prodaja stanovanj počasi zmanjšuje, v tretjem četrtletju so prodali najmanj rabljenih stanovanj v zadnjih 14 letih. Skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v tretjem četrtletju, je bila 286,9 milijona evrov ali za približno 15 odstotkov manj kot v prejšnjem četrtletju in za približno petino manj kot pred letom dni. Zato pa se cene še vedno dvigujejo. Pri rabljenih so statistiki zabeležili rast četrto četrtletje zapored. Na četrtletni ravni so se cene tako zvišale za 1,7 odstotka, in sicer je bila rast cen višja pri rabljenih nepremičninah.
