Avtoceste veljajo za ene najvarnejših cest v cestnem omrežju, a so po drugi strani nesreče na teh cestah zaradi višjih hitrosti praviloma veliko hujše. Upoštevanje pravil ne bi smelo biti prevelika težava, a se vendarle dogaja, da vozniki počnejo stvari, ob katerih mnogim le vzame sapo in se primejo za glavo. Obračanje vozila in vožnja v napačno smer, priključevanje na avtocesto tam, kjer je izvoz ... in potem trmasto vztrajanje na svoji (napačni) poti lahko privede le do katastrofe. V Sloveniji je trend vožnje v napačno smer od leta 2018 bolj ali manj kar stalen, od 50 do 70 primerov na leto zabeležijo. Leta 2022 so zabeležili rekord, kar 72 voznikov in voznic je ravnalo tako nespametno.
Velikokrat brez trčenja
Policija razpolaga s podatki o primerih, ko je bila vožnja v napačno smer obravnavana kot prekršek. Leta 2022 je bilo takih kršitev 22, leta 2023 15 in letos do sredine decembra devet. "O primerih, ko je bila takšna vožnja obravnavana kot kaznivo dejanje, podatkov nimamo," dodajajo na policiji.
Veliko dogodkov se na srečo konča brez trčenja, čeprav je tako početje seveda smrtno nevarno. Po statističnih podatkih policije je leta 2022 zaradi take nesreče umrlo sedem udeležencev, lani noben in tudi letos še niso zabeležili smrtne žrtve.
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) pa pravijo, da glede na vzrok obstaja pet tipov vožnje v nasprotno smer na avtocestah in hitrih cestah. Prvi je, da vozniki že na priključku naredijo napako in zapeljejo v napačen uvoz. Drugi je, da zapeljejo v pravilen priključek in se nato zmedejo ter zavijejo v napačno smer (proti prometu oziroma na levo). Tretji način je, da se zmedejo denimo na počivališču in ga napačno zapustijo ter odpeljejo v smer, iz katere so prišli. Četrti način je, da zgrešijo izvoz ali razcep in potem kar na avtocesti obrnejo, da bi "ujeli" pravi izvoz. Peti tip pa je, da obrnejo na odprtem odseku avtoceste, ko ugotovijo, da se peljejo drugam, kot so želeli.
Od alkohola do utrujenosti
Na Darsu še pojasnjujejo, da je kar nekaj pogostih spremljevalcev vožnje v napačno smer. Vožnja pod vplivom alkohola ali drugih substanc, jemanje zdravil, utrujenost, včasih tudi starost. Leta 2022 so bili trije povzročitelji nesreč s smrtnim izidom starejši od 78 let. "Voznik, ki je popolnoma trezen, zdrav in priseben, redko naredi takšno napako. Če pa se mu ta napaka pripeti, praviloma ravna odgovorno in se ustavi, poišče pomoč in naredi vse, da prepreči prometno nezgodo," pravijo na Darsu.
Izpostavljeno
7 stvari, ki jih želite vedeti o napolitankah
Pri vožnji v napačno smer gre torej praviloma vedno za hude napake voznikov. Ena od ugotovitev je, da med prekrškarji ni voznika, ki bi »samo spregledal prometno signalizacijo«, ampak so bile prisotne tudi druge, že naštete motnje.
Večja težava pa so tisti vozniki, ki zaradi kakršnekoli motnje preprosto obrnejo vozilo na avtocesti ali vozijo vzvratno. Ali se niti ne zavedajo, kaj počnejo, ali pa se v paniki odzovejo nerazumno. Če bi na primer zgrešili pravi izvoz, je edino pravilno, da se odpeljejo do naslednjega in se tam varno nato spet zapeljejo v drugo smer. Nekaj dodatnih prevoženih kilometrov ni nič v primerjavi s človeškimi življenji.
Univerzalne rešitve ni
Problematika voznikov, ki vozijo v napačno smer, je znana v vseh državah z avtocestnim omrežjem. Žal ne obstaja splošen recept za odpravo tovrstnih voženj, države rešujejo problem na različne načine. Po ugotovitvah Darsa ni problematična le signalizacija, prav tako ne cestna infrastruktura. »Zelo pomembno je, da voznikom, ki vozijo pravilno, kar najhitreje sporočimo, da je na njihovi poti nasproti vozeče vozilo,« pravijo na Darsu, zato v zadnjem času tudi nameščajo nekaj več portalov, ki prikazujejo ustrezne prometne vsebine in obveščajo udeležence v prometu o izrednih dogodkih. Prav tako je študija pokazala, da so vozniki, ki so storili ta prekršek, pogosto že napačno uvozili na avtocesto. »Zato smo na več priključkih izvedli fizično ločitev vozišč ter preuredili nekatera križišča v krožišča,« pravijo na Darsu.
3D-talne oznake
Dars upravlja približno 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, na njih je 126 priključkov in 12 avtocestnih razcepov. Zato so posamezne števce prometa nadgradili v detektorje voženj v nasprotno smer, te lokacije opremili s prometnimi znaki in tudi narisali 3D-talne oznake.
Sicer tudi taki ukrepi na priključkih, ali pa denimo fizično ločevanje voznih pasov, ne bodo zagotovili absolutne prometne varnosti. In to kljub temu, da je za vožnjo v napačno smer zagrožena kazen 1200 evrov in 18 kazenskih točk.
