Celotno avtocestno omrežje je bilo zgrajeno v različnih časovnih obdobjih. Med letoma 1972 in 1990 smo zgradili dobrih 22 odstotkov celotnega omrežja, med letoma 1990 in 2000 so zgradili 31 odstotkov, največ, kar 44 odstotkov, pa je Slovenija zgradila med 2001 in 2010. V zadnjih letih je bilo zgrajenega oziroma dokončanega še za dobra dva odstotka avtocestnega omrežja.
Veliko dnevnih migrantov, a tudi veliko tovornjakov
Poleg izgradnje veliko časa in živcev vzamejo obnove. Poškodbe na vozišču namreč, tako pravijo pri Darsu, povzročajo predvsem (pre)težka tovorna vozila. S temi vozili je najbolj obremenjena avtocesta A1 (smer Štajerska–Primorska). »Čeprav so cestninski prihodki od tovornega prometa večji kot od e-vinjet, prinašajo tovornjaki številne negativne strani. Težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov,« pravi Marjan Koler z Darsa.
Letna škoda na celotnem omrežju cest pod okriljem Darsa zaradi preobremenitev tovornih vozil po grobi oceni znaša približno 10 milijonov evrov. Podatki za obdobje med letoma 2017 in 2020 so pokazali, da je imelo osne pritiske preobremenjene povprečno 3,7 odstotka vseh tovornih vozil, 4,4 odstotka pa je bilo pretežkih. Torej je kar 8,1 odstotka vseh tovornih vozil imelo presežene dovoljene osne pritiske, ki znašajo 10 ton.
Zato se bodo v letu 2025 lotili kar nekaj prenov. Obeta se namreč začetek del na štajerski avtocesti med Domžalami in Zadobrovo, saj bodo odstavni pas preuredili v tretji pas na dolžini skoraj 15 kilometrov.
V osrednjo Slovenijo namreč iz drugih delov države prihaja 109.498 delovno aktivnih ljudi, veliko od njih z avtomobilom. Leta 2023 se je sicer na odseku Domžale–Šentjakob v dnevu povprečno zapeljalo 61.228 vozil, leto poprej pa 60.416. Zdaj so jutranje kolone od Lukovice proti Ljubljani že stalnica, veliko pa jih prihaja tudi iz smeri Gorenjske, več kot 23.000 na dan.
Štajerska avtocesta, a tudi lokalne in regionalne ceste
Izpostavljeno
Lokalno darilo, ki osvaja srca
Kot omenjeno pa se bo veliko in dolgo delalo (in se že dela) ravno na štajerski avtocesti. Zato se je že začela obnova odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer bo obnova trajala vse do leta 2026, stala pa naj bi več kot 60 milijonov evrov. Na Darsu pravijo, da je bil povprečen letni dnevni promet na tem odseku lani 52.500 vozil, od tega 6500 tovornih.
Kljub temu na tem delu gradbišča večjih zastojev ne pričakujejo, saj naj bi promet potekal po dveh zoženih pasovih v vsako smer, a večja dela se bodo začela šele spomladi prihodnje leto, ko se bo pokazalo, kako verjetne so napovedi Darsa. Najožja grla bodo v predorih in na viaduktih. Tukaj bodo delali v poletnih mesecih v letih 2025 in 2026, takrat bo namreč promet potekal po polovici avtoceste dvosmerno.
A ne le avtoceste, obnavljali bodo tudi regionalne in lokalne ceste, in teh ne bo manjkalo. Na direkciji za infrastrukturo DRSI pravijo, da bo za vzdrževanje namenjenih 120,7 milijona evrov ter za investicijsko vzdrževanje in gradnjo 311,9 milijona.
Seznam cest je dolg, obsega okoli 75 različnih delovišč po vsej Sloveniji. Samo za primer; začela se bodo dela na obvoznici Mirne, uredili bodo avtocestni priključek Mirna Peč, Hrpelje in Kozina bosta tudi dobila obvoznico, na obvoznici Bled bodo uredili krožišče, uredili bodo križišča na cesti Maribor–Vurberk–Ptuj (križišči Duplek-Zimica) in rekonstruirali cesto Ravne–Dravograd z izgradnjo kolesarske poti. Uredili bodo tudi križišče avtoceste na priključku Brnik in križišče v Polulah, uredili pa bodo tudi cesto Gorenja vas–Hotavlje.
To je le nekaj del v letu 2025, ki sicer obsegajo ureditev kolesarskih stez, izgradnjo pločnikov, sanacijo plazov, urejanje avtocestnih priključkov, zgraditev krožišč ali izgradnje in obnovitev mostov.
Koliko časa bo trajalo, ne morejo napovedati
A tako kot vedno prebivalce zanima, koliko časa bodo trajala dela in koliko časa bo določeno gradbišče motilo običajen tok prometa. »DRSI od izvajalcev zahteva strokovno, hitro in učinkovito izvedbo. Hkrati pa skrbi za zagotavljanje ustrezne ravni varnosti vseh uporabnikov, kar pomeni tudi ukrepe zapore ceste. Zavedamo se, da vsaka omejitev pri pretočnosti voznikom povzroča slabo voljo, vendar je za zagotavljanje boljše pretočnosti in prometne varnosti treba cestno omrežje obnavljati in nadgrajevati. Vzpostavitev zapore na gradbišču je odvisna od del, ki jih je treba izvesti, ali tudi od vremenskih pogojev, zato zapor ne moremo napovedovati za daljše časovno obdobje,« so še povedali.
A kot je bilo pogosto v preteklosti, so se roki del vseeno krepko podaljševali.
