»Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelja prehranske varnosti Slovenije. Če smo znali zaščititi vodo, moramo znati zaščititi tudi zemljo! Oboje je neobnovljiv vir. Brez kmetijskih zemljišč ni prehranske varnosti!« je nedavno poudarila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, ki je izpostavila nujnost zavarovanja kmetijskih zemljišč, saj da se Slovenija glede zaščite kmetijskih zemljišč sooča z resnimi težavami.
Kot poroča Štajerski tednik, imamo v Sloveniji le 856 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca, kar nas s tega vidika uvršča na sam rep držav članic EU. Manj njivskih površin na prebivalca imata le še Nizozemska in Malta. Slovenija ima tako bistveno premalo kmetijskih zemljišč v uporabi za zagotavljanje samooskrbe, pri čemer se kar 47 odstotkov slovenskih njiv nahaja na območjih s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost.
Izpostavljeno
Razkrivamo 4 TOP TRENDE za čarobno okrašen dom
Ob tem so rodovitna kmetijska zemljišča, ki jih po svetu že vrsto let intenzivno kupujejo številne države, skladi in multinacionalke, pri nas predmet intenzivne pozidave. Po poročanju tednika se je med letoma 2012 in 2022 v Sloveniji iz kmetijskega zemljišča v uporabi v pozidano ali v zaraščeno zemljišče spremenilo 8568 hektarjev kmetijskih zemljišč. Gre za izgubo 857 hektarjev zemljišč na leto, kar konkretno pomeni, da bi lahko na travniških površinah, ki so se v desetletju zarasla ali pozidala, preko travojedih živali proizvedli tri milijone kilogramov govejega mesa, s čimer bi lahko nahranili 150.800 ljudi. Izgubljenih je bilo tudi 750 hektarjev njivskih površin, na katerih bi lahko sicer pridelali več kot štiri milijone kilogramov kruha letno.
Celoten članek je na voljo tudi v elektronski obliki Štajerskega tednika.
