Ob pregledu 16 vzorcev predpakiranega kislega zelja so ugotovili, da je bilo z vidika vsebnosti soli zelje v plastični posodi pogosto boljša izbira.
Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, v ljubljanskih trgovinah preverili ponudbo predpakiranega kislega zelja v plastični posodi, plastični vrečki in steklenem kozarcu. Ocenili so, koliko soli in aditivov vsebujejo posamezni vzorci, njihove označbe in trajnostni vidik. En vzorec je prejel zelo dobro, šest pa dobro oceno. Osem jih je prejelo oceno povprečno.
Rdeča luč za 'Radi imamo domače' v steklenem kozarcu zaradi soli
Pregledano predpakirano kislo zelje je v povprečju vsebovalo 1,15 grama soli na 100 gramov izdelka. Največ soli so zaznali v kislem zelju v steklenem kozarcu Mercatorjeve blagovne znamke Radi imamo domače, ki je vsebovalo 1,7 grama soli na 100 gramov izdelka. Kot so zapisali v inštitutu, se je temu izdelku na t. i. prehranskem semaforju prižgala rdeča luč, ki označuje živila z veliko soli in jih je treba uživati v manjših količinah.
Ostali pregledani vzorci so prejeli oznako rumena luč, ki označuje izdelke s srednje veliko soli in jih je priporočeno uživati nekajkrat tedensko. Glede na označbo je najmanj soli, 0,88 grama na 100 gramov izdelka, vsebovalo kislo zelje v plastični posodi prav tako Mercatorjeve blagovne znamke Radi imamo domače. "Opažamo, da je kislo zelje v steklenem kozarcu običajno bolj slano kot tisto v plastični posodi. Z vidika vsebnosti soli je zato zelje v plastični posodi pogosto boljša izbira," so zapisali na inštitutu.
Ob tem so sicer pojasnili, da ima sol pri izdelavi kislega zelja pomembno vlogo z vidika varnosti in kakovosti. Sol med drugim deluje tudi kot naravni konzervans, zelju zagotavlja ustrezno teksturo ter iz njega izvleče sok.
Veliko z aditivi, dva tudi s konzervansi
Na embalaži 11 od 16 izdelkov je bilo navedeno, da je zelje "tradicionalno kisano". Kot ugotavljajo na inštitutu, so kljub temu številni vsebovali aditive, vključno s konzervansi. Brez aditivov sta bila dva izdelka s to oznako, BioZone (Mercator) in Spar, oba v posodi. Dva pa sta vsebovala konzervans, in sicer Natureta v vrečki in Požar v posodi.
Večina pregledanega kislega zelja je imela jasno navedeno državo porekla, pri čemer je bilo poreklo večine pregledanih vzorcev Slovenija.
Cena ni pokazatelj kakovosti
Za kilogram predpakiranega kislega zelja je bilo treba v povprečju odšteli 2,70 evra. Ocenjevalci ob tem izpostavljajo, da cena ni zanesljiv pokazatelj kakovosti.
Najvišjo skupno oceno je namreč prejelo Sparovo kislo zelje v plastični posodi, ki je obenem imelo najnižjo ceno na kilogram (1,89 evra). Po oceni mu je sledilo najdražje kislo zelje, BioZone (Mercator), ki je edino imelo certifikat ekološke pridelave. Za kilogram slednjega je bilo treba odšteti 4,98 evra.
Na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave potrošnikom pri nakupu svetujejo izbiro kislega zelja brez aditivov ali vsaj brez konzervansov. Ker je zelje vir soli, svetujejo izbiro izdelka z manj soli.
Za sprotno rabo se priporoča nepasterizirano kislo zelje, za uporabo pri kuhanju oziroma pri kupovanju na zalogo pa pasterizirano kislo zelje.
