V Murski Soboti namreč poteka dvodnevna znanstvena konferenca združenja Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), ki se bo sklenila v soboto. Na konferenci se osredotočajo na vprašanja, povezana s pričakovano življenjsko dobo v Pomurju. Na uvodni okrogli mizi so strokovnjaki razpravljali o razlogih, zakaj je življenjska doba v regiji krajša kot drugod po Sloveniji, ter o ukrepih za njeno izboljšanje.
Farkaš Lainščak je predstavila rezultate raziskave o srčnem popuščanju pri prebivalcih Murske Sobote, ki je pokazala nadpovprečno visok delež srčnega popuščanja pri tej populaciji. "Če se običajna pogostost srčnega popuščanja v splošni populaciji giblje med enim in dvema odstotkoma, smo v Pomurju ugotovili, da je ta delež med štirimi in petimi odstotki. Ko te podatke prenesemo na regionalno in nacionalno raven, so številke še višje," je opozorila.
Navedla je tudi na druge dejavnike, ki prispevajo k slabšemu zdravju Pomurcev. Regija je bistveno bolj obremenjena s prezgodnjo umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja, večjo zbolevnostjo ter višjo stopnjo celotne umrljivosti. "K temu pripomorejo nezdravi življenjski slogi, kot so premalo gibanja, nezdrava prehrana, visoka stopnja debelosti in tvegano pitje alkohola," je povedala Farkaš Lainščak.
Priprava strategije za regionalni razvoj
Na okrogli mizi je sodeloval tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, sicer Prekmurec, ki je opozoril na širši problem neskladnega regionalnega razvoja in njegovega vpliva na kakovost življenja v regiji. "Neskladen regionalni razvoj vpliva na demografske trende, negativno starostno strukturo in nižjo kakovost življenja. To se odraža tudi v nižji pričakovani življenjski dobi prebivalcev Pomurja," je dejal.
Jevšek je napovedal, da bo ministrstvo prihodnje leto začelo pripravo strategij za regionalni razvoj, ki bodo vključevale ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja v manj razvitih regijah. Je pa poudaril, da skladni regionalni razvoj ni le naloga ministrstva za regionalni razvoj, temveč vseh resorjev - od zdravstva do šolstva. "S sredstvi iz kohezijskih skladov želimo financirati projekte, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja," je pojasnil.
Konferenca Pazu bo v dveh dneh obravnavala številna vprašanja s področij družboslovja, medicine, humanistike in naravoslovja s posebnim poudarkom na zdravju in dobrem počutju prebivalcev Pomurja. Med obravnavanimi temami pa so stres, demenca, inovativnost v EU ter vpliv sodobnih tehnologij.
