Letošnja čebelarska sezona je zagotovo obliž na lansko katastrofalno letino, ko so čebelarji pridelali le 300 ton medu oz. najmanj od osamosvojitve dalje. »Lanska bera medu je bila daleč najslabša, letos je za spoznanje boljša. Opažam pa, da so izjemne razlike med posameznimi lokacijami. Znanec, ki čebelari preko Ptuja, je imel skorajda rekordno letino, medtem ko je bila paša na našem koncu skromna,« pravi čebelar Mitja Šibila iz Tržca. Tudi čebelar Jože Vidovič iz Apač na Dravskem polju pove, da se je količina pridelanega medu razlikovala med legami, od čebelnjaka do čebelnjaka. »Največ je tudi letos cvetličnega medu, pri Destrniku je bila odlična letina lipe, tudi kostanj je količinsko dober. Resnično so letos na količine in vrste medu vplivale mikrolokacije. Sicer pa smo imeli štajerski čebelarji v primerjavi z nekaterimi drugimi še kar dobro sezono.«
Čebelarji si želijo dolgo in mrzlo zimo
Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš pri Čebelarski zvezi Slovenije, je dejal, da so letos čebelarji pridelali približno 1.100 ton medu. »Povprečje pridelanega medu je boljše kot lani, ponekod po regijah po celo slabše. Prekmurje in južni del države sta imela nekaj ključnih dni paše, ko je cvetela akacija, oljna ogrščica. Štajerska in osrednji del Slovenije sta imela dobro pašo kostanja, kočevsko-ribniško območje in Bela krajina sta imela dobro letino lipe. Tako je bila večina čebelarjev deležna solidnega točenja, medtem ko so imeli čebelarji na Primorskem in Gorenjskem izjemno slabo leto.« Bozovičar pravi, da tisti čebelarji, ki imajo premične čebelnjake, so se vremenskim razmeram maja in junija (oba meseca sta bila nadpovprečno namočena in podpovprečno sončna, a nadpovprečno topla) prilagajali z iskanjem paš, zgodnejših in poznejših leg. »Drugi, ki te možnosti niso imeli in kjer ni bilo donosov nektarja, pa so morali krmiti čebelje družine, sicer bi propadle zaradi lakote.« Vremenske spremembe in neprilike vse bolj krojijo čebelarske letine. »Če imajo izgube sadjarji, jih imamo tudi čebelarji. Mi si želimo le hladno normalno zimo, ki naj obstane do konca februarja, kar bi omogočilo normalno vegetacijo rastlin in dejavnost čebel. To bo dobro za vse – za sadjarje, vinogradnike in tudi nas, čebelarje.« Bozovičar še dodaja, da je ob ponavljajočih se slabih letinah sreča v čebelarstvu ta, da je med obstojno živilo in da ga lahko čebelarji ob boljših letinah uskladiščijo. »Res pa je, da te zaloge kopnijo.«
V povprečju cena od 11 do 12 evrov za cvetlični med
Zaradi lanske katastrofalne letine je bila tudi samooskrba z medom izjemno skromna, le 13 %. V povprečju pa naj bi vsak Slovenec zaužil dober kilogram medu. Povpraševanje po tem najbolj razširjenem čebeljem izdelku se poveča s padcem temperatur, pravi čebelar Šibila, saj da je med še vedno razumljen kot zdravilo in ne živilo. Tudi Vidovič opaža, da se prodaja poveča s prvimi prehladi. »Povpraševanje po drugih izdelkih, na primer matičnem mlečku, pa je odvisno tudi od oglaševanja večjih pridelovalcev,« dodaja čebelar iz Apač. Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na slovenskem trgu je v letu 2023 znašala 14,51 evra za kilogram medu, letošnja priporočena cena za liter (900 g) cvetličnega medu je 14,1 evra. Pri lokalnih čebelarjih v Podravju se giblje od 11 do 12 evrov (delno tudi zaradi močne konkurence), višja je v osrednji in zahodni Sloveniji, medtem pa nižja v Prekmurju. Glavnina čebelarjev med proda na domačem pragu, večji se seveda pojavljajo tudi v javnih zavodih, na trgovskih policah, kjer pa se srečujejo s tujo konkurenco. A kot pravi Šibila: »Ti, ki hodijo k lokalnim čebelarjem oz. kupujejo med slovenskih čebelarjev, se zavedajo, kakšen med želijo in so zanj pripravljeni tudi plačati pošteno ceno. Na srečo je vedno manj takih, ki se raje odločijo za nakup medu za nekaj evrov. Namreč vemo, da takšnega medu čebela niti videla ni.«
V desetih letih cena medu višja za 100 odstotkov
Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letu 2010 je odkupna cena medu znašala 3,18 evra na kilogram, v letu 2020 pa 5,39 evra na kilogram. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena vseh vrst medu na tržnicah je od leta 2010 narasla s 5,67 na 12,05 evra na kilogram v letu 2022. Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. V zadnjih letih na tržnicah prodajo okrog 60 ton medu. Priporočene cene, ki jih oblikuje Čebelarska zveza Slovenije, za leto 2024 so: 14,1 evra za cvetlični med, 14,8 evra za med akacije in lipe ter 15,7 evra za gozdni in kostanjev med.
Število registriranih čebelarjev in čebeljih družin v Sloveniji
Zaradi slabših letin in stroškov s krmljenjem čebel je začelo počasi upadati tudi število čebelarjev, in sicer z 11.459 leta 2021 na 11.109 čebelarjev v lanskem letu. A slabše letine so le eden izmed razlogov, meni Bozovičar. »V zadnjih letih se je čebelarstvo močno razvilo in število čebelarjev se je krepko povečalo. Toda z delom so številni spoznali, da čebelarjenje ni tako enostavno, obenem je tudi starostna struktura čebelarjev visoka, žal nam primanjkuje mladih.«
