Nezakonita objava osebnih podatkov lahko pomeni sum storitve kaznivega dejanja, ki pa ga ne preiskuje Informacijski pooblaščenec, ampak organi pregona, je pojasnila Virant Burnik. Informacijski pooblaščenec je s primerom objave osebnih podatkov sodnikov zaenkrat seznanjen preko medijev, v zvezi z zadevo pa pričakujejo prijavo. Vrhovno sodišče je danes napovedalo, da bodo podali prijavo v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov.
Poleg tega aktivno delujejo v smeri odstranitve objav z omrežja X. Če objave ne bodo odstranili, bodo uporabili sodno pot skladno z zakonom o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev ter o tem obvestili Agencijo za komunikacija omrežja in storitve (Akos).
Na Akosu so za STA pojasnili, da se je nanje že obrnil urad predsednika vrhovnega sodišča. Podali so mu pojasnila in napotke o možnih ukrepih, zlasti o možnosti prijave nezakonitih vsebin pri sami platformi. Akt o digitalnih storitvah agenciji kot koordinatorju digitalnih storitev pooblastil za obravnavo potencialno nezakonitih vsebin na družbenih platformah sicer ne daje.
So pa na Akosu dodali, da so o dogajanju obvestili Evropsko komisijo, ki je pristojna za nadzor nad zelo velikimi spletnimi platformami.
Vrhovno sodišče je o spornih objavah danes obvestilo policijo, pristojno državno tožilstvo v Ljubljani pa v torek. Menijo, da gre za nedopustno ogrožanje varnosti sodnikov in njihovih družin, opozorili pa so tudi na poskuse spodkopavanja zaupanja v sodstvo.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v torek opozorila, da po spletu krožijo neprimerne fotografije več sodnikov z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju. Ob tem je obsodila vsakršno nasilje in zagotovila, da bo ministrstvo ustrezno ukrepalo.
Policija je za STA navedla, da v primeru groženj sodnikom in tožilki na omrežju X obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Intenzivno izvajajo aktivnosti za zagotovitev varnosti ter za identifikacijo storilca ali storilcev.
