"Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) z zaskrbljenostjo spremljamo poročanja nekaterih podjetij o povišanju stroška omrežnine in posledično višjega stroška električne energije na podlagi prvih prejetih računov po uveljavitvi novega sistema. Že od začetka letošnjega leta opozarjamo, da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni njenih makroekonomskih vplivov," je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Kot so na GZS zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so prvi računi potrdili, da bodo nekatera podjetja imela celo za trikrat višji račun na električno energijo. Nahtigal se nadeja, da bo vlada pri obravnavi problematike cen električne energije posebno pozornost posvetila tudi negativnim posledicam novega sistema za podjetja in ne zgolj za gospodinjstva.
Na GZS zato pozivajo k spremembam na področju novega sistema obračunavanja omrežnine, ki prilagajanja ne omogoča industriji, ki dela 24 ur sedem dni na teden, ter storitvenim dejavnostim, kot sta trgovina in gostinstvo. "Potrebne so spremembe, ki bodo omogočile večjo fleksibilnost obračunavanja omrežnine predvsem za gospodarske subjekte, kar bo omogočilo podjetjem lažje prilagajanje energetski porabi," je danes ponovno poudarila Nahtigal.
Nepravična metodologija obračunavanja
Analiza, ki so jo na GZS naredili pred časom, je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine v nekaterih uporabniških skupinah srednje in visoke napetosti povečal za dva- do štirikrat. Do zelo primerljivih rezultatov so po navedbah zbornice prišli nekatera elektro podjetja oz. dobavitelji električne energije. Na zbornici so navedli tudi več razlogov, zakaj nova metodologija obračunavanja omrežnine ni pravična. Kot so zapisali, bi bilo treba spremembe tarifne strukture omrežja objaviti dovolj zgodaj, da bi imeli odjemalci pri odločanju o naložbah na voljo vse informacije, veliki odjemalci električne energije pa da neposredno ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, saj so priključeni neposredno na prenosno omrežje.
Menijo tudi, da je v novem tarifnem sistemu za visoko napetostni in srednje napetostni odjem na zbiralkah zvišanje dela omrežnine za energijo nesorazmerno glede na omrežnino za moč. Kot zadnje pa so na zbornici navedli, da po priporočilih Evropske agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške.
"Izpostavljamo kršitev kriterija odražanja stroškov, na kar Elektroinštitut Milan Vidmar opozarja v svoji projektni nalogi, kjer navaja, da nova omrežnina prav za odjemalce na visoki napetosti in srednji napetosti, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša velike spremembe in nesorazmerne obremenitve in bi bilo treba razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov," so še zapisali v sporočilu za javnost.
