Slovenska vlada ima v koalicijski pogodbi zapisano, da bo v času tega mandata uvedla kavcijski sistem zbiranja odpadne embalaže. Sistem bi veljal zgolj za plastenke, ki bi jih morali potrošniki zbirati ločeno, ter ob nakupu pijač za njih plačati okoli 20 centov kavcije. Slednjo bi dobili povrnjeno, če bi plastenko vrnili popolnoma nepoškodovano. Namen uvedbe kavcijskega sistema, ki prinaša dodatne stroške tako za potrošnike kot trgovce je dosega ciljev, ki nam jih je na področju zbiranja odpadne embalaže določila EU
A po podatkih iz uradnih evidenc je bilo v Sloveniji leta 2022 snovno reciklirane že 69,56 odstotka odpadne embalaže s čimer je cilljni delež EU že presežen. Na tem področju je namreč do leta 2025 zastavljen pri 65 odstotkov, do leta 2030 pa 70 odstotkov, so zapisali v zbornici komunalnega gospodarstva. Pri plastični odpadni embalaži je bil delež snovno reciklirane 51,76-odstoten. Cilj EU za leto 2025 je 50 odstotkov, za leto 2030 pa 55 odstotkov.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je imela Slovenija leta 2021 najvišji delež reciklirane plastične odpadne embalaže med državami EU, ki so zagotovile podatke za to leto. Ta podatek jo uvršča med najuspešnejše države pri zagotavljanju snovnega recikliranja odpadne embalaže, so poudarili v zbornici. To je po njihovem mnenju predvsem posledica enega najbolj razvitih sistemov ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže v gospodinjstvih v Evropi ter zelo učinkovitega zbiranja in ravnanja z embalažo v gospodarstvu.
Glede na takšna dejstva v Sloveniji ne potrebujemo kavcijskega sistema, so prepričani. "Dejstvo je, da bi bil učinek kavcijskega sistem na recikliranje preostale odpadne embalaže negativen, saj bi se vzpostavil vzporedni sistem za 10.000 ton embalaže oziroma manj kot 3,5 odstotka vse, ki bi dal prebivalcem sporočilo, da ostalih 290.000 ton ni pomembnih in se ne splača truditi za njihovo recikliranje," so izpostavili.
Zato je stroka na področju ravnanja z odpadki po njihovih besedah prepričana, da bi kavcijski sistem v Sloveniji zmanjšal celotno recikliranje odpadne embalaže, ki je zaradi izjemno razvitega sistema ločenega zbiranja odpadkov že zdaj na visoki ravni.
Obstoječi sistem zbiranja odpadkov v Sloveniji je učinkovit in prijazen uporabniku. Ob uvedbi kavcije bi se ob enakem standardu zbiranja odpadkov poleg tega kupna moč povprečnega gospodinjstva zmanjšala od 150 do 229 evrov letno, so dodali.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je oktobra po dolgotrajnem usklajevanju in številnih razpravah s podporniki in nasprotniki morebitne uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač izrazilo podporo uvedbi sistema. Kot so takrat poudarili na ministrstvu, ima Slovenija že danes dober sistem ločevanja odpadkov, kavcijski sistem pa bi pomenil dodaten korak naprej k njihovemu še boljšemu upravljanju.
"Dejstvo je, da nekaj časa za Slovenijo ni bilo primerljivih podatkov o tem, kolikšen odstotek plastične embalaže, oziroma PET plastenk, ki jih damo na trg, nato tudi recikliramo.V zadnjih mesecih je bila zato izvedena sortirna analiza, ki je pokazala, da ločeno zberemo, kar 86,78 odstotka vseh. To je odličen rezultat. Ko ni bilo podatka je bila ocena, da zberemo okoli 80 odstotkov plastenk, sedaj se je izkazalo, da dosegamo že skoraj 90 odstotkov. 90 odstotkov ločeno zbrane PET embalaže je cilj, ki nam ga je postavila EU za leto 2029. Zato težko pozitivno komentiram odločitev vlade, da kljub znanim podatkom podpira uvedbo kavcijskega sistema, ki ga podpira industrija pijač in nekateri ekološka društva. Vsi, ki imajo na voljo podatke, od Trgovinske zbornice, do komunalne zbornice in GZS, uvedbi več milijonskega vzporednega sistema nasprotujejo.", je za naš medij povedal direktor zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.
