Na srečanju strokovnega odbora so socialni partnerji pripravili kompromisni predlog glede evidentiranja delovnega časa, poroča Radio Slovenija. Predlog, ki posega v tri člene zakona, predvideva štiri spremembe.
Iz internega dokumenta pristojnega ministrstva za delo, ki so ga pridobili pri Radiu Slovenija, izhaja, da evidence delovnega časa ne bi bilo treba voditi poslovodnim osebam in prokuristom, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe civilnega prava in niso zaposleni v podtjetju. Evidenco delovnega časa pa bi morali voditi zaposleni poslovodje in prokuristi; način evidentiranja delovnega časa bi bil odvisen od tega, ali si delovni čas razporejajo sami. Tak način evidentiranja bi veljal tudi za športnike.
Se obeta umik evidentiranja odmora med delovnim časom?
Radio Slovenija poroča tudi, da ministrstvo za delo predlaga spremembo vsebine 18. člena zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki opredeljuje podatke o delovnem času, ki jih mora voditi delodajalec. V skladu s predlogom bi se umaknila obveznost vpisovanja evidence o izrabi odmora med delovnim časom, tako da odmora po novem ne bi bilo trba več evidentirati. Nekatere podateke, denimo o dodatkih in seštevkih ur, bi bilo treba v evidenco vpisovati zgolj enkrat mesečno.
Na ministrstvu za delo še predlagajo, da bi delodajalec ob soglasju delavca podatke o evidencah delovnega časa poslal tudi na njegov zasebni elektronski naslov. Podatki o evidencah bi lahko hranili bodisi na sedežu opravljanja dela bodisi na terenu. V praksi to pomeni, da terenskim delavcem s seboj ne bo treba nositi evidenčnega lista, še poroča Radio Slovenija.
O predlogu ministrstva za delo bo delovna skupina vnovič razpravljala v drugi polovici novembra, v začetku decembra pa bodo o njem razpravljali še na Ekonomsko-socialnem svetu.
