Zasliševali so jo člani odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (Afet), med njimi tudi slovenski evroposlanci Milan Zver, Matej Tonin, Matjaž Nemec, Marjan Šarec in Vladimir Prebilič. Napovedovalo se je precej žolčno zaslišanje, če bi se to odvilo po notah stranke Janeza Janše, pri čemer se je porajalo vprašanje, koliko ima SDS dejansko moči znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), ki je po letošnjih volitvah ostala najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu.
Proces širitve je maraton, ne sprint
"Večja in reformirana EU je trenutno bolj kot kdajkoli prej strateška nuja - v našem lastnem interesu," je v predstavitvi povedala Kos. Večja in reformirana Unija namreč po njenem mnenju pomeni močnejši glas na mednarodnem parketu, več gospodarskega in družbenega napredka v korist večjega števila Evropejcev, pa tudi bolj stabilno in varno Unijo v svetu, polnem izzivov.
Zagotovila je, da bo v primeru potrditve za komisarko za širitev njen primarni cilj zagotavljanje podpore državam, ki se želijo pridružiti EU, saj je širitev "maraton, in ne sprint".
Prizadevala si bo, da bo ta proces še naprej temeljil na dosežkih držav kandidatk in da bodo te spoštovale sprejete politične zaveze in reforme. Če bo pri tem prišlo do resne ali dolgoročnejše stagnacije oziroma nazadovanja, bo predlagala ukrepanje, je zagotovila Kos.
Tretje načelo, ki ga bo skušala upoštevati v procesu širitve, pa je "več za več", je še povedala. To pomeni, da se države, ki sprejmejo potrebne reforme, tudi približajo EU in se postopoma vključujejo v ključne sektorje evropskega enotnega trga. T. i. postopno integracijo bi lahko po mnenju Marte Kos olajšali tudi z uporabo obstoječih finančnih instrumentov za podporo Ukrajini, Moldaviji in državam Zahodnega Balkana.
"Sprava in regionalno sodelovanje sta ključna elementa širitve na Zahodni Balkan. Če bom potrjena, se bom v večji meri posvetila iskanju rešitev za dvostranska vprašanja," pa je kandidatka povedala o širitvi na regijo Zahodnega Balkana.
Vprašanje Ukrajine
Napovedala je tudi tesno sodelovanje s Kijevom pri približevanju Ukrajine Uniji. Kos, ki bo kot komisarka bdela tudi nad pomočjo Kijevu, je poudarila, da evropska gospodarska, vojaška in politična podpora ne pomaga zgolj Ukrajincem, ampak brani celotno evropsko celino in svetovni red, utemeljen na mednarodnem pravu in multilateralizmu.
"Podpirati Ukrajino in upirati se ruski agresiji je zame absolutna prednostna naloga," je poudarila nekdanja slovenska diplomatka.
Spomnila je še na besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da mora biti širitev katalizator za napredek pri reformiranju EU. S komisarskimi kolegi bo tako sodelovala pri pregledu evropskih politik v okviru priprav na širitev, je napovedala.
Po uvodni predstavitvi ji vprašanja zastavljajo predstavniki političnih skupin, ki bodo po zaslišanju tudi ocenili njen nastop. Vprašanjem koordinatorjev bodo sledila še vprašanja drugih evroposlancev, med njimi tudi peterice slovenskih. Na koncu pa bo imela kandidatka na voljo še pet minut za sklepne besede.
Nikoli nisem sodelovala z Udbo
Sledila so vprašanja evroposlancev, kjer je med drugim bolj kot ne pričakovano na dnevni red prišla tudi tema Udba, o kateri se je Kosova morala izjasnjevati že na domačih zaslišanjih. Vprašanje o sodelovanju z jugoslovansko tajno službo je prišlo iz ust Ilhana Kjučjuka, bolgarskega poslanca skupine Renew, katere del je sicer tudi Gibanje Svoboda (Marjan Šarec). V skupini so se kot kaže odločili, da to "pereče" vprašanje postavijo kar sami, saj je bilo jasno, da bodo želeli to temo obdelovati nekateri poslanci z desnega političnega pola.
"Toliko novih stvari o sebi sem prebrala. Nikoli nisem sodelovala in nikoli nisem bila informantka jugoslovanske tajne službe. Sem na tem seznamu, ne vem kako. A na njem so tudi trije nekdanji predsedniki vlade, trije nekdanji predsedniki države in tako dalje. Na njem je na tisoče ljudi. Tu gre za mojo integriteto in veseli me, da ste mi zastavili to vprašanje. Zelo pomembno je, da to razčistimo enkrat za vselej. Če bom potrjena za komisarko, je integriteta zame izjemno pomembna. Zato ne želim, da se postavlja pod vprašaj z obtožbami, ki so res že skoraj lažne informacije," je odgovorila slovenska kandidatka za evropsko komisarko.
Pozneje so ostre puščice proti Marti Kos glede njene domnevne sporne preteklosti pričakovano priletele z madžarske strani, madžarski poslanec ji je po poročanju Večera namreč očital, da ne bo "prva komunistka v Komisiji," pri čemer je predsedujoči odboru David James McAllister moral udariti po mizi. Od poslancev je terjal spoštljivo razpravo, kar je večina preostalih poslancev pozdravila z aplavzom.
"Nisem ne od Kučana ne od drugih"
Zavrnila je tudi očitek slovenskega evroposlanca Milana Zvera, češ da prihaja iz kroga nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki da sta blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. "Nisem ne od Kučana ne od drugih," je dodala in izrazila prepričanje, da bo lahko dobro opravljala delo evropske komisarke za širitev.
Pri tem je navedla 35 let delovnih izkušenj, ko je, kot je dejala, zagovarjala interese Slovenije in si vedno prizadevala narediti vse, kar je v njeni moči, za slovenske interese. Širitveni resor pa je označila za eno najboljših stvari, ki se je zgodila Sloveniji, saj ima država bogate izkušnje s širitvijo.
Zelena luč
Zaslišanje Kos se je zaključilo ob približno 12.20 uri, zdaj pa se bodo za zaprtimi vrati sestali predstavniki političnih skupin v Afetu, ki bodo nato podali tudi oceno njenega nastopa. Od nje sicer lahko zahtevajo tudi dodatna pojasnila. Za uspešno opravljeno zaslišanje jo bodo morali podpreti koordinatorji skupin, ki imajo skupaj najmanj dve tretjini oziroma 51 od skupno 79 članov. Če ne bodo zadovoljni z njenim nastopom, ji lahko pošljejo tudi dodatna pisna vprašanja ali pa jo povabijo na dodatno zaslišanje.
Viri iz politične skupine Renew, ki ji pripada tudi Kos, so medtem za STA že potrdili, da je Kos po zaslišanju prejela zeleno luč odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Da Kos uživa zadostno podporo, je medtem več uradnikov in poslancev potrdilo tudi za Politico. Kljub nasprotovanju slovenskih poslancev iz vrst SDS pa je po poročanju časnika prejela tudi podporo skupine EPP, ki ji stranka SDS pripada.
Za njeno imenovanje so po neuradnih informacijah STA poleg koordinatorja liberalcev glasovali še predstavniki EPP, socialistov in demokratov (S&D), Zelenih in skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki imajo skupaj 59 od 79 članov Afeta. Potrebovala je podporo skupin z najmanj 51 člani. Preostale tri od skupno osmih skupin je medtem po neuradnih informacijah niso podprle. To so skupina Evropske levice ter skrajno desni skupini Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov.
