Kot so v sporočilu za javnost poudarili v Greenpeaceu Slovenija, predstavlja shranjevanje radioaktivnih odpadkov enega največjih izzivov pri upravljanju jedrske energije, saj zahteva obsežna finančna sredstva, stabilne družbene in politične razmere ter visoko raven strokovnega znanja in regulativnega nadzora.
"Medtem, ko govorimo o milijardah, ki bodo potrebne za gradnjo Jeka 2, nihče ne omenja finančnega vložka, potrebnega za skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov," so zapisali v organizaciji.
Ob tem so opozorili, da se gradnja ustreznega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem sooča z zamudami in povišanimi stroški. Kot so zapisali, se je 20 let po začetku projekta oktobra končno začela gradnja, skupna naložbena vrednost pa je ocenjena na 300 milijonov evrov, kar je precej več od prvotnih ocen, ki so znašale 200 milijonov evrov.
Prav tako so opozorili, da Slovenija še nima dokončne rešitve za shranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov, kot je denimo izrabljeno jedrsko gorivo. Trenutno se izrabljeno gorivo hrani v bazenih in suhem skladišču v Nuklearni elektrarni Krško (Nek), kar pa je le začasna rešitev, so pojasnili.
Opozorili so tudi, da Slovenija brezplačno skladišči jedrske odpadke Hrvaške, čeprav zakonski rok določa, da jih Hrvaška prevzame do začetka leta 2025. Še huje je po navedbah organizacije na področju ravnanja z izrabljenim gorivom in visoko radioaktivnimi odpadki. "Meddržavna komisija je odločila, da Hrvaški ni treba prevzeti in odpeljati teh odpadkov v določenem roku. Namesto tega bodo začasno shranjeni na lokaciji Neka v suhem skladišču za visoko radioaktivne odpadke, kar je v nasprotju z zakonodajo," so opozorili.
Razvrščanje radioaktivnih odpadkov glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki prav tako ureja star pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki mu je potekel zakonski rok veljave leta 2018, so izpostavili. Ključna vprašanja glede varnosti, finančnih sredstev in geološke stabilnosti na globalni ravni ostajajo nerešena, kar predstavlja pomemben izziv za prihodnje generacije, so opozorili. Mednarodne pogodbe sicer zahtevajo, da države, ki proizvajajo radioaktivne odpadke, tudi same prevzamejo odgovornost za njihovo varno shranjevanje.
Vendar, so so poudarili v organizaciji, še vedno ni povsem dokazane trajne rešitve, zlasti za visoko radioaktivne odpadke, ki ostanejo nevarni več stotisoč let.
