Ta finančna sredstva iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF), iz katerega EU sofinancira dobave orožja in druge vojaške opreme Ukrajini, so že dlje časa blokirana. Z novo idejo je postregel visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki predlaga, da bi bili finančni prispevki članic EPF prostovoljni. Borrell želi tako odpraviti blokado v pogovorih o sedmih predlogih pravne podlage, ki bi omogočili sprostitev okoli 6,6 milijarde evrov iz EPF. Ti na potrditev v Svetu EU čakajo že približno leto in pol.
"Poiskati moramo soglasje o skladu za podporo Kijevu v okviru EPF, smo skoraj tam," je povedal na novinarski konferenci po zasedanju. Izrazil je prepričanje, da se bodo o njegovem zadnjem predlogu na koncu strinjale vse države članice.
Ni mogel sicer zagotoviti, da bo dogovor dosežen že na novembrskem ministrskem zasedanju. "Vendar pa bo to moje zadnje zasedanje in prepričan sem, da mi ga kolegi ne bodo želeli pokvariti," je povedal zunanjepolitični predstavnik unije, ki se konec novembra predvidoma poslavlja s položaja.
Madžarska predlog pozdravlja
Pri tem se ne boji, da bi se poleg Madžarske, ki ne želi prispevati za sofinanciranje dobav smrtonosnega orožja Kijevu, še katera druga članica odločila, da v EPF ne bo več prispevala finančnih sredstev. Pojasnil je, da želijo zgolj zagotoviti, da bo lahko EU sofinancirala dobave orožja Ukrajini brez soglasja Budimpešte.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI pozdravil Borrellov predlog in nakazal podporo prehodu z obveznih na prostovoljne prispevke v ta instrument, ki ni del evropskega proračuna.
Borrell je danes prav tako izrazil upanje, da bodo v Svetu EU dosegli dogovor o podaljšanju mandata evropski misiji urjenja ukrajinskih vojakov za dve leti. V okviru misije, ki jo je začela izvajati novembra 2022, je EU do konca poletja izurila približno 60.000 pripadnikov ukrajinske vojske.
