Zavezniki v zvezi Nato so namreč danes začeli s sicer rednimi vojaškimi vajami jedrskega odvračanja pod imenom Steadfast Noon. V letalskih oporiščih v Belgiji in na Nizozemskem ter v zračnem prostoru nad Združenim kraljestvom, Dansko in Severnim morjem bodo potekale približno dva tedna ter bodo vključevale približno 2000 vojakov in 60 bojnih letal iz 13 držav članic Nata. V vajah bodo sodelovala tudi bojna letala F-35A in bombniki B-52, ki lahko nosijo ameriške jedrske konice.
Kot so poudarili v Natu, vaje niso povezane z vojno v Ukrajini in torej ne gre za odziv na rusko agresijo, a gre vseeno za jasen signal Rusiji, da se je v primeru najbolj črnega scenarija Nato pripravljen braniti tudi z jedrskim orožjem. Redne in tudi izredne vaje jedrskega odvračanja je sicer v zadnjih letih po začetku invazije na Ukrajino izvajala tudi Rusija. Novi generalni sekretar Nata Mark Rutte je pred dnevi dejal, da vojaške vaje ob vse bolj zaostreni »jedrski retoriki ruskega predsednika Vladimirja Putina« pomenijo »močan prikaz zmogljivosti odvračanja.«
V Kremlju opozarjajo pred stopnjevanjem napetosti
»V okoliščinah vroče vojne, ki se odvija v okviru konflikta v Ukrajini, take vaje vodijo v nič drugega kot nadaljnje stopnjevanje napetosti,« je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Rusija je sicer med majem in avgustom letos v več fazah tudi sama izvajala vojaške vaje s taktičnim jedrskim orožjem, tudi na območjih ob mejah z Ukrajino. V ruskem obrambnem ministrstvu so takrat dejali, da so vaje odgovor na provokativne izjave in grožnje nekaterih zahodnih voditeljev. Konec septembra je nato Putin še enkrat več zagrozil z uporabo jedrskega orožja v primeru obsežnega zračnega napada na državo, pri čemer je predlagal tudi spremembe ruske doktrine jedrskega odvračanja, ki bi Rusiji omogočile z jedrskim orožjem odgovoriti na morebiten obsežen zračni napad na rusko ozemlje z manevrirnimi raketami, brezpilotniki, hipersoničnimi in drugimi letali.
Peskov se je danes dotaknil tudi vprašanja pogovorov z ZDA o nadzoru nad jedrskim orožjem. Ameriški predsednik Joe Biden je namreč v petek po tem, ko je Nobelovo nagrado za mir prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki med drugim zastopa preživele jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju, dejal, da si želi ZDA brez postavljanja predpogojev z Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo začeti pogovore zmanjšanju jedrske grožnje na svetu. Po besedah Peskova kaj takega trenutno ni mogoče, ker zahodne jedrske sile sodelujejo v »konfliktu« v Ukrajini. Kakršni koli varnostni pogovori bi morali imeti precej širši okvir, tako bi morali to vprašanje obravnavati skupaj z »vsemi drugimi vidiki varnosti,« je dodal.
