Minister za gospodarstvo Matjaž Han je od uprave podjetja želel dobiti pojasnilo, kaj konkretno v slovenskem gospodarskem okolju je krivo za napovedana odpuščanja. Iz gospodarstva je namreč slišati opozorila, da bo za pričakovana odpuščanja podjetij kriva tudi nespodbudna gospodarska politika vlade. "Odgovora ni bilo," je povedal in dodal, da v primeru podjetja Mahle "ni problem elektrika, plače, ampak pomanjkanje naročil. Avtomobilska industrija v Evropi je v velikih težavah." Han je zato predstavnike podjetja danes vprašal, kaj lahko naredijo zanje.
Kot spodbudno je Han ocenil sporočilo vodstva podjetja, da šempetrski obrat ostaja, v njem bodo še naprej potekale razvojne dejavnosti, lastniki podjetja pa ga ocenjujejo kot perspektivnega. "Vendar pa se na ravni celotne skupine pripravljajo na nadaljnji razvoj," je dejal. To po njegovih besedah vključuje tudi odpuščanja. Ministrstvo bo dnevno v stiku s sindikati v Mahleju in upravo podjetja, je napovedal. "Bistveno je, da se ne sprejme nobena končna odločitev, dokler ne pride do dogovora," je poudaril. Pri tem je kot posebej pomembno izpostavil časovnico odpuščanj. Z razmerami bo zdaj seznanil vlado. Kot je dejal, namerava z ekipo v 20 dneh ugotoviti, kako lahko ukrepa država.
Širše gledano pa mora po ministrovem mnenju država bistveno več investirati v razvoj, za prestrukturiranje podjetij.
Želja je prehod na 36-urni delovnik
Po besedah predsednice sveta delavcev v šempetrski družbi Mahle Electronic Drives Mojce Plešnar so od ministrovega obiska sicer pričakovali konkretne predloge, a čeprav teh niso dobili in so slišali bolj zavezo, da se bodo pogajali in da predloge pričakujejo tudi z delavske strani, se ji zdi lepo, da so dobili vsaj kanček optimizma. Plešnar upa, da se bo iz obiska izcimilo vsaj nekaj pozitivnega, minister pa je po njenih navedbah obljubil, da bo v iskanje rešitev vključil tudi ostala pristojna ministrstva. V svetu delavcev si želijo rešitev, s katerimi bodo vsi zadovoljni, tako delavci kot vodstvo podjetja. Skupni cilj mora biti, da podjetje ostane in da bo imelo prihodnost, je povedala Plešnar. Eden od predlogov ukrepov je po njenih besedah tudi prehod na 36-urni delovnik.
V podjetju so sicer še daleč od seznama presežnih delavcev, ki se oblikuje v dogovoru s sindikatom, je nadaljevala predsednica sveta delavcev. Precej jasna je slika glede odpuščenih v proizvodnji, na drugih delovnih mestih pa še ne. Tuje delovne sile sicer po pojasnilih Plešnar v podjetju ni več veliko, prav tako ni več veliko agencijskih delavcev ali zaposlenih za določen čas, saj so ti brez dela ostali že po tistem, ko so v družbi spomladi napovedali zmanjšanje števila zaposlenih za 170 v tem letu.
Čeprav gre torej zdaj že za drugi val odpuščanj letos, Plešnar ohranja optimizem, da bo obrat v Šempetru obstal, vsaj razvojni del in določeni segmenti proizvodnje. Odnose z upravo ocenjuje kot konstruktivne, na petkovo novico, čeprav je ta povzročila slabo vzdušje, pa so jih po njenih besedah počasi privajali, tako da pretiranega nemira ni bilo. Plešnar ob tem upa, da se trend odpuščanj ne bo bo preveč razširil po gospodarstvu, tako da bo brezposelnost ostala nizka, povpraševanje po delavcih pa krepko. S tem bodo odpuščeni delavci lažje našli nove zaposlitve.
V težavah tudi druga podjetja
"Podjetje Mahle ni edini, je pa trenutno največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, na kar delodajalci vseskozi opozarjamo," je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki dodaja, da podobne zaskrbljujoče novice prihajajo tudi iz drugih podjetij. Na GZS so v sporočilu za javnost ob tem izpostavili informacije, ki krožijo v javnosti, da Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, Unior Zreče obrat v Starem trgu ob Kolpi ter odpuščanja v podjetjih Eurel in Boxmark Leather. "Upam in želim, da bo imela vlada dovolj razsodnosti in posluha za gospodarstvo ter bo spoznala, da mora nemudoma ukrepati - ne pa čakati, da se bodo tem podjetjem pridružila številna druga," je povedala.
Nahtigal kot enega od razlogov za dogajanje v podjetju Mahle vidi krčenje evropske avtomobilske industrije. Podjetja, ki so del mednarodnih dobaviteljskih verig, so namreč izpostavljena močni globalni konkurenci. "V teh bitkah zmagujejo zgolj najboljši in najbolj inovativni, pomembno vlogo pa pri tem igra tudi konkurenčnost poslovnega okolja države, v kateri delujejo," je pojasnila. Ob tem je bila kritična do nekaterih potez slovenske vlade, od uvajanja novih in višjih davkov in prispevkov, do novega sistema obračunavanja omrežnin, ki bo, kot opozarjajo na GZS, prav industriji močno povišal stroške poslovanja. Izpostavila je tudi problematiko visokih cen električne energije in razmere na trgu surovin. Nahtigal se zato boji, da "ključa za rešitev Mahleja ne bomo našli v podjetju samem, ampak v hitrih in pravih korakih, ki jih bo sprejela slovenska politika za oblikovanje bolj prijaznega poslovnega okolja".
Shema skrajšanega delovnega časa
Prvi ukrep, ki ga mora vlada po prepričanju GZS sprejeti, je zakon o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, za katerega je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napovedalo, da naj bi bil na vladi sprejet v prvem četrtletju 2025. V nadaljevanju pa mora poiskati pot za razbremenitev celotnega gospodarstva, so še zapisali na GZS.
V šempetrskem podjetju Mahle so v četrtek napovedali, da nameravajo prihodnje leto v sklopu "optimizacije organizacijske strukture" s ciljem večje učinkovitosti ukiniti 340 delovnih mest, zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko pa 270. Ukrep pripisujejo šibkemu povpraševanju v Evropi.
