Pojdite z nami v Slovenski etnografski muzej, bomo raziskali – le kdo bi se lahko uprl naslovu, kot je Od ponedeljka do večnosti? Čas je, da se pogovorimo o času. Potipamo, povohamo, pogledamo, poslušamo in premislimo čas. Polni naslov nove stalne razstave je Človek in čas: od ponedeljka do večnosti, Slovenski etnografski muzej (SEM za domače) je namreč lani praznoval stoletnico obstoja, pa so v muzeju preudarjali, kako bi obletnico počastili, in se nazadnje zedinili, da bodo raziskali različne vidike časa. Prvi del razstave ima naslov Prvih 100 in govori o stoletju življenja muzeja preko zbirk njegovih predmetov – ta del je bil odprt že lani, letos pa so mu dodali še del, ki se osredotoča na naše dojemanje, razumevanje in občutenje časa. »Zdelo se nam je, da ta tema še ni tako muzejsko obdelana, zato se nam je zdel fenomen časa in človeka v času zanimiv,« pravi mag. Gregor Ilaš, eden od desetih soavtorjev razstave. Razstava ima pet sklopov in postavlja neskončno veliko vprašanj: ali čas kroži, ali teče, ali plasti, ali stoji, ali se čas samo zdi … Kaj je večnost? Kaj je neskončnost? »Ne dajemo odgovorov,« dodaja soavtorica mag. Polona Sketelj, »nagovarjamo pa obiskovalce k razmisleku o času. Sprašujemo jih o njihovem odnosu in dojemanju časa. Izpostavljamo namreč človekov odnos do časa in njegov vpliv na življenje ljudi.«
Odprli so jo sicer že julija, da bi ujeli poletne turiste, pravijo, ampak z jesenjo se začenja več dogodkov in več vodenj. Vodenja so pomembna, ker z vodnikom izveste veliko več, kot če bi sami pohajali skozi sobane, predvsem pa bodo med drugimi po razstavi vodili njeni avtorji in bo vodstvo vsakič malce drugačno. Pa fino je, dodajata avtorja, ker se na vodenjih razvijajo dialogi z obiskovalci; razstava vas namreč nežno poriva k sodelovanju. Vsepovsod so posejani kotički, kjer lahko sedite in se zatopite v fotografije ali berete zgodbe, ki slikajo različne vidike časa.
Še zdaleč vam ne moremo povedati vsega, kar smo izvedeli. Pokažemo lahko le čisto majhen del. Ker nimamo dovolj prostora. Lahko samo rečemo, pojdite sami potipat čas v SEM. Ker bo to odlično investiran čas.
Prasketanje
Če mislite, da so muzeji zaprašeni in dolgočasni … že dolgo niste nobenega obiskali. Muzeji so, ste vedeli, lahko tudi magična prizorišča ljubezni; Slovenski etnografski muzej ima krasno zgodbo o paru, ki se je pri njih spoznal, se tam srečeval, iskrice so preskakovale, da je vse žarelo in prasketalo, nazadnje sta se tudi poročila … v muzeju, jasno. Ne, pravijo – sicer v muzeju ne prirejajo porok. Ampak tisto je bil zares izjemen dogodek. Ni povezano z razstavo, ampak je res lepa zgodba. Bi bil greh, če vam je ne bi povedali.
Rasla je jelka do neba, do neba, širila veje do zemlje
Polička je pripravljena, glavne zvezde v času našega obiska pa še ni bilo, čeprav so jo pričakovali zdaj zdaj, zato vam ne moremo ponuditi fotografije: gre za kos lesa pradavne jelke, stare več kot šest tisočletij. Našli so jo v Čadrgu, vasici na Tolminskem, kjer jelke sploh ne rastejo. Ampak nekoč so – in ko so lani čistili kal, plitvo kotanjo s stoječo vodo, so pri tem odkopali šest različno dolgih in različno debelih hlodov, očitno zelo starih. Ker pri nas niso mogli natančno določiti starosti, so vzorce lesa poslali v laboratorij na Dunaj in čez čas dobili odgovor, da je jelka rasla okrog leta 4.500 pred našim štetjem, da torej šteje preko 6.500 let. In zdaj na biotehniški fakulteti poizvedujejo po Evropi, ali kje premorejo še starejšo jelko – morda se bo pokazalo, da so tiste iz Čadrga najstarejše v Evropi.
Potipajmo čas
Razstava o času seveda ne more mimo ur, ampak to je še veliko več kot razstava ur – čeprav je tale kolodvorska zares očarljiva – in koledarjev.
Čas je...
neviden, a ga je mogoče gledati,
neslišen, a ga je mogoče poslušati,
neotipljiv, a ga je mogoče tipati,
brez vonja, a ga je mogoče vohati,
nedorečen, a ga je mogoče misliti,
vseobsegajoč, a tudi čisto čisto majhen.
mag. Polona Sketelj
Predmeti govorijo o času
»Kot predmet, ki se je ohranil, smo razstavili tale vrata. Izrezljana, barvana, iz Gradenca pri Žužemberku, to je manjša vas v Suhi krajini. Težko je bilo tam preživeti, a na vrata so veliko dali, bilo je pomembno, kakšen vhod si imel. Kaj lahko razberemo iz takih vrat? Letnico nastanka, inicialke gospodarja ... predmet govori o času.«
Kaj pomenijo Prevčeva smučka in Zavčeve rokavice? Da šport lahko ustavi čas: »Zelo veliko je pričevanj, ko nekdo reče, da se mu je v prometni nesreči čas ustavil ali da se mu je celo življenje zavrtelo pred očmi. Nekateri rečejo, da ko pade gol, se je čas ustavil, 'Slovenija je zmagala, jaz sem bil takrat v transu deset minut, čisto evforičen' in tako naprej. To so nekateri primeri iz športa.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
