Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je ocenila, da je Slovenija izjemno dobro opravila svojo vlogo, kar so priznale tudi tuje delegacije. "Na eni strani smo bili deležni pohval zaradi operativnosti, iznajdljivosti in učinkovitosti, na drugi strani pa zaradi izjemno načelnih stališč, kar nam je povedal tudi sam generalni sekretar ZN Antonio Gutteres."
"V svetu, kjer so dvojni standardi rak rana mednarodnih odnosov, smo Slovenijo postavili na zemljevid tistih, ki rešujejo ugled Zahoda. Zahvale gredo predvsem slovenski ekipi diplomatov v New Yorku, pa tudi vsem diplomatom na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki so del tega projekta. Ponosna sem na našo državo, ki je ponovno pokazala, da imajo lahko tudi majhne države domet velikih," je sporočila ministrica.
Slovenija je bila članica Varnostnega sveta ZN že v letih 1998 in 1999, ko je prav tako dvakrat predsedovala najpomembnejšemu organu ZN s 15 članicami, vendar še nikoli doslej v najbolj napornem mesecu, ko poteka splošna razprava svetovnih voditeljev ob začetku novega zasedanja Generalne skupščine ZN.
Vsaka država, ki septembra predseduje Varnostnemu svetu, v času splošne razprave organizira posebno odprto zasedanje na temo, za katero misli, da je najbolj aktualna ali pomembna. Slovenski diplomati so se odločili za temo voditeljstva za mir, ker so želeli spodbuditi razpravo o delovanju Varnostnega sveta v času velikih delitev in kriz.
Poglavitna med slednjimi je zlasti ruska agresija na Ukrajino, in čeprav je vojn, kriz, vprašanj in delitev še veliko več, je to prvič od ustanovitve ZN, da je stalna članica Varnostnega sveta tako grobo prekršila Ustanovno listino ZN z napadom na sosednjo državo.
Ukrajina je skupaj z Bližnjim vzhodom, Sudanom in drugimi krizami po svetu sicer že dlje časa stalnica na dnevnem redu Varnostnega sveta ZN in tudi septembra je bilo podobno, čeprav so v tem mesecu izstopali predvsem Izrael, Palestina in Libanon.
V času splošne razprave so minuli teden v Varnostnem svetu potekala še tri zasedanja na visoki ravni - eno o Ukrajini in dve o Bližnjem vzhodu. Na vseh štirih je poročal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Premier Robert Golob je vodil zasedanje Voditeljstvo za mir ter zasedanje o Ukrajini in Gazi, Fajon pa zasedanje o Libanonu. Vodila je tudi neformalni dialog med Varnostnim svetom in Arabsko ligo, teden dni prej pa zasedanji Varnostnega sveta o Afganistanu in izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu.
Varnostni svet je septembra sprejel dve resoluciji - o podaljšanju sankcij zaradi zločinov v sudanski pokrajini Darfur in podaljšanju mandata mednarodnim varnostnim silam pod vodstvom Kenije na Haitiju.
Potrdil je tudi predsedniško izjavo po zasedanju Voditeljstvo za mir, kjer so članice Varnostnega sveta potrdile zavezo za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, zavezo mednarodnemu pravo in Ustanovni listini ZN. "Tudi maraton se začne s prvim korakom," je po sprejetju predsedniške izjave dejal Golob.
V septembru je Varnostni svet opravil še zasedanja o Siriji, Sudanu, Jemnu, DR Kongu, Haitiju in zaprta posvetovanja o Mjanmaru. Neformalno so se pogovarjali tudi o Venezueli. Pod vodstvom veleposlanika Samuela Žbogarja je Varnostni svet izdal tudi dve izjavi za javnost - o Maliju in terorističnih napadih v Afganistanu.
