Na straneh Društva junaki 3. nadstropja so objavili še eno srce parajočo zgodbo, tokrat o dijakinji in prostovoljni gasilki Maši, ki je pri 18- letih zbolela za levkemijo.
"Poletje gre h koncu, jaz pa sem že nestrpno pričakovala novo šolsko leto: 18. rojstni dan, izpit za avto, maturantski ples, matura in mnogo dogodivščin s prijatelji. Oktobra sem praznovala svoj rojstni dan, ki je bil nepozaben. V ponedeljek, po celem vikendu praznovanj, me je čakal športni dan na Rašico. Še pred začetkom vzpona sem čutila, da sem omotična. Prijateljico sem opozorila, da čutim, kako “padam skupaj”. Profesor je opazil moje slabo počutje in me nemudoma poslal domov. Doma sem trdno prespala še celo popoldne. Tako pač je, sem si mislima, cel vikend praznovanj je za sabo pustilo svojo ceno. Oči me je vseeno odpeljal na pregled, čeprav sem sama menila, da sem ok. Zdravnik me je takoj napotil v UKC v Ljubljano," se spominja Maša, ki je od zdravnice izvedela, da ima levkemijo.
"Oči in mami sta se spogledala in zajokala. Jaz pa sem ju samo gledala. Vem, kaj je levkemija, o njej smo se učili v šoli, toda nisem reagirala. Ponovno sem pogledala zdravnico, ki je rekla: "Pustila vas bom same. Ko boste pripravljeni, da Mašo odpeljem na oddelek, me pokličite." Ponovno sem pogledala starše in prvič v življenju videla očija jokati. Šele takrat so se tudi meni ulile solze," trenutek, ko je izvedela, da je zbolela za rakom, opiše Maša.
Sledilo je zdravljenje na kliničnem oddelku za hematologijo, kasneje še na pediatriji
"Sledili so kostna punkcija, lumbalna punkcija, transfuzija krvi, posveti z različnimi specialisti in zdravniki, zdravila, posvet z dietetičarko … Pogovorov z zdravniki se ne spomnim. Bila sem v šoku in prvič čisto zares sama podpisovala soglasja," pripoveduje Maša, ki je novico, da ima raka, zaupala vsem bližnjim prijateljem. "Tega nisem hotela skrivati, bila sem že od prvega dne odločena, da bom o raku govorila odkrito z vsemi, ki jih to zanima. Vsak se je odzval drugače, vendar so mi vsi izkazali podporo."
"Tri dni po odkritju bolezni so me preselili na Pediatrično kliniko na Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo. Izvidi so pokazali, da imam akutno limfoblastno levkemijo. Sprejeli so me prijazni zdravniki in še bolj prijazne sestre. Takoj sem nadaljevala z zdravljenjem. Med zdravljenjem je prišlo do mnogih stranskih učinkov, ki so cena kemoterapij," pove Maša, ki je v bolnišnici preživela osem mesecev, in doda, da bi načeloma moralo biti to obdobje zanjo grozno in polno strahu, a se ga ne spominja tako. Že od prvega dne je bila namreč pozitivna in odločena premagati levekemijo.
"Nekaj najboljših prijateljev si je v podporo celo obrilo lase, kar me je v začetnih dneh diagnoze zelo ganilo," v zgodbi med drugim poudari Maša in doda, da je zdravljenje sicer zelo naporno, "ne samo psihično, ampak tudi fizično. Že kmalu po začetku terapij sem dobila steroidni diabetes zaradi katerega sem izgubila 20 kg. Ko so mi začeli izpadati lasje, sem se obrila in jih že tretjič v življenju darovala za lasulje za otroke z rakom. To je bil zame eden izmed večjih šokov. Ko sem se gledala v ogledalo, se nisem prepoznala. Vsak večer sem gledala stare fotografije, da sem se spomnila, kako sem videti. Vendar so me vsi sprejeli, čeprav si nisem bila podobna".
Maja je dobila zadnji odmerek kemoterapije, zdaj jo čaka še ena punkcija, v šoli pa matura
Maša je 18. 5. 2024 dobila zadnji odmerek kemoterapije. Po mesecu premora pa je začela z vzdrževalnimi kemoterapijami. "Počasi so mi začeli rasti lasje in obrvi, dobila sem »nazaj« svojo postavo, imela sem več energije in se ponovno začela zanimati za stvari, ki me veselijo. Danes še vedno enkrat mesečno hodim na preglede in lumbalno punkcijo. Med počitnicami sem naredila vozniški izpit, z začetkom meseca pa sem ponovno začela obiskovati četrti letnik. Nekaj predmetov sem preko izpitov opravila že med zdravljenjem, tako da me letos čaka samo še matura. Držim pesti, da me v oktobru čaka zadnja punkcija in da bom lahko pustila zgodbo z rakom za sabo," pravi Maša, ki ji ob tem po glavi rojijo številna vprašanja in tudi nekaj skrbi.
"Zelo sem ponosna nase, da sem vedno ostala pozitivna, saj je borba z rakom zelo težka preizkušnja. Ko je bilo najbolj hudo, sem potrebovala podporo drugih, zato bom večno hvaležna vsem, ki so mi stali ob strani. Verjamem, da se je zdravljenje prav zaradi tega izteklo brez večjih zapletov," sklene svojo zgodbo junakinja Maša.
Junakom 3. nadstropja lahko pomagate tudi vi
Društvo Junaki 3. nadstropja sicer združuje starše otrok, ki so imeli ali imajo sami izkušnjo z bivanjem v 3. nadstropju pediatrične klinike. Svoj prosti čas namenijo pomoči ostalim otrokom in njihovim družinam, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku. Prav tako pa bolnikom pomaga jo tudi prek dobrodelnih akcij. Sredstva, ki jih zbirajo prek spletne strani društva ali prek sporočila SMS s ključno besedo JUNAKI5 na 1919, bodo namenili za nakup desetih infuzijskih črpalk z organizatorji, prek katerih otroci prejemajo zdravila, parenteralno hrano in kri.
