V Cerknem se je to soboto pletlo, pelo in dobro jedlo
Saša Dragoš
10. 9. 2024, 21.40
Deli članek:
Društvo rejcev drobnice in razvojna agencija ICRA sta v soboto drugič zapovrstjo gostila vseslovensko srečanje predic. Domačini Cerkljani so mu dodali še tradicionalna festivala – Pajtičkafest in Pihnfest. Vse skupaj so začinili z obiljem domače kulinarike, prikazom starih opravil in večer zaključili s koncertom makedonskih trubačev.
Saša Dragoš
Slovenske predice so na drugem srečanju predle niti iz najrazličnejših materialov, od ovčje volne do mačjih in pasjih dlak.
Rokodelsko Cerkno je v soboto gostilo drugo slovensko srečanje predic. Za kolovrate so sedle s pisanimi materiali in predle od ovčje volne do mačje in pasje dlake. Na svojem festivalu so navduševale različno nadevane tradicionalne cerkljanske "pajtičke", domače godbeno društvo pa je na tako imenovani Pihnfest povabilo orkestra iz Anhovega in Sežane. Vse skupaj so začinili z izdatnim ščepcem pozabljenih opravil.
Saša Dragoš
Po ulicah Cerknega so muzicirali orkestri iz Anhovega (na fotografiji), Sežane in domačih krajev.
"Ovčjo volno predem več kot 70 let, vseskozi z veseljem, in prav tako pletem," je povedala najstarejša, 92-letna predica Helena Zalokar iz Bohinja. Ali bo toliko časa zdržala sedem desetletij mlajša Sara Ambrožič, ni mogla napovedati. "Prihajam iz Davče. Pri nas predemo lan. Starejše predice so me naučile in pri tem delu uživam," je povedala najmlajša udeleženka srečanja.
Največ pozornosti je požela kinologinja Karmen Zahariaš iz Ljubljane, ki je predla pasjo in mačjo dlako. Barvite kape, rokavice in naglavni trakovi so zelo mehki. "Za prejo so primerne le mehke dlake psov in dolge dlake mačk. Najprej jih je treba prebrati, oprati, posušiti, razčesati ..." je pripovedovala. Torej tako kot pri vseh materialih. Sonja Mlakar, članica rokodelske sekcije domačega Društva rejcev drobnice Idrija-Cerkno, pa je predla črno volno. "Zakaj se čudite? Večkrat se sprašujem, od kod rek, da je črna ovca nekaj izstopajočega, celo slabega. Mi imamo črne ovce zelo radi, saj iz njihove dlake pridobimo še volno v vseh sivih odtenkih," je povedala. Volne črnih in belih ovc rejci na srečo pridelajo v zadostni količini za vse pestrejšo dejavnost rokodelk.
Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija
Na Glavnem trgu v Cerknem so znova gostili predice z različnih koncev Slovenije.
Predsednica sekcije Alenka Rupnik je ob preji ovčje tudi prava mojstrica preje svilene niti. Iz te že nastajajo prav posebne čipke. V soboto se je Alenka Rupnik veselila dopolnjenega zakona o rokodelstvu in možnosti pridobitve posebnega naziva "rokodelec": "Upamo, da nam bo to odprlo poti do razpisov in okrepilo našo dejavnost."
"Pajtičke" so hitro pošle, muzike pa ni zmanjkalo
Tudi Pajtičkafest, festival značilnih zvitih cerkljanskih potičk s slanimi ali sladkimi nadevi, je spodbudila razvojna agencija ICRA. Potičke so hitro pošle. "Pravkar jih še pečejo. S festivalom smo želeli vzbuditi zanimanje zanje med domačimi ponudniki in kupci. Pri pri slednjih nam je očitno uspelo. Tudi v ponudbi skozi leto lahko najdete vse več potičk," je bila zadovoljna svetovalka Polona Kavčič.
Obilna je bila tudi ponudba druge značilne hrane. Rejci drobnice so skrbeli, da so bili idrijski žlikrofi zaliti z ovčjo bakalco vse do večera.
Saša Dragoš
Milena Mlakar (pri rejtanju – čiščenju žita) je s sovaščani prikazala ves postopek od žita do zrnja oziroma slame.
Praznik rokodelstva je dopolnilo turistično društvo Novaki s prikazom obdelave žita do zrnja oziroma slame. Po tej oziroma slamokrovcih je vas nekoč slovela. Če so v Davči, s katero si Novaki delijo smučišče Cerkno, ohranili obdelavo lanu in imeniten praznik teric, je v Novakih prikaz obdelave žita zamrl. "Pravkar društvo dobiva mlajše vodstvo. Upamo, da bomo skupaj prikaz obdelave žita obnovili,« je povedala Milena Mlakar, ki je tokrat "rejtala" (čistila) žito. Pihalni orkester Cerkno je dodal Pihnfest z dobro muziko. Ob njem sta jo igrala pihalna orkestra iz Anhovega in Sežane. Zavod Jazz Cerkno pa je zvečer pripravil še nastop zasedbe iz Makedonije s trubaško muziko.
