Pred enim letom se je srečno zaključilo zdravljenje male junakinje Zale, ki se je z rakom rodila. Zanjo pa sta trepetala tako mama in oče kot starejša sestrica. »Strokovnost naših zlatih pediatrov iz Pediatrične klinike v Ljubljani je rešila še eno življenje,« so zapisali na strani društva in Zali, ki praznuje dvakrat, zaželeli še veliko rojstnih dni, pravih in tudi septembrskih.
Še en rojstni dan za dveletno borko Zalo
Ravno danes, 6. septembra, Zala praznuje 1. obletnico po novem štetju, rojstni dan številka dva oziroma dan ozdravitve, za katerega bodo, kot pravi njena mama, vedno hvaležni vsaj toliko kot za njen pravi rojstni dan. Zala je bila 23. junija letos stara 2 leti. In praznovala je brez znakov, da je bilo kadarkoli karkoli narobe. A je bilo! In še kako narobe, se spominja mama male junakinje 3. nadstropja.
Za njeno zaprtje je bil kriv tumor
Kot je pojasnila, se jim je svet obrnil na glavo na valentinovo 2023. »Takrat dobre pol leta stara Zala že 2 dni ni kakala, bila je zaprta, zato je bil njen trebušček precej napet. Na previjalni mizi sem opazila, da njen trebuh ni simetričen. Nisem vedela, ali se mi blede, a sem vseeno pisala pediatrinji za pregled. Takoj naju je napotila na ultrazvok na pediatrično, kjer je vse potekalo s svetlobno hitrostjo,« prelomni trenutek opiše njena mama.
Po pregledu sta bili z Zalo sprejeti na oddelek 3. nadstropja Pediatrične klinike v Ljubljani. »Vaša hčerka ima tumor, najverjetneje iz ledvice ali nadledvičnice,« je zdravnica pojasnila zaskrbljeni mami male Zale, ki so jo že naslednji dan čakale dodatne preiskave, s katerimi so potrdili sum. Izkazalo se je bil v telesu 7 mesecev in pol stare deklice tumor, tumor iz nadledvičnice, velik 10 x 6 x 10 cm, za katerega so dejali, da ga ne morejo odstraniti, ker je prevelik. Zato so ji predpisali kemoterapijo, 2 cikla po 3 odmerke.
»Ko sva bili v bolnišnici, se mi je zdelo, da je tumor v Zalinem trebuščku vsak dan večji na otip. Kako prej 7 mesecev sploh nismo opazili zlobne tvorbe, ki jo je menda že prinesla na ta svet?! Opravila je še številne preiskave, prejela 4 narkoze v enem tednu, med zadnjo so ji z operacijo vstavili port, prek katerega je lahko prejemala zdravila. 10 dni kasneje je Zala že začela prejemati kemoterapijo. Oddahnila sem si, da se je zdravljenje končno začelo, a kaj to naredi z otrokom, je nepredstavljivo! Zala je že drugi dan zaklenila usta in šest dni ni spila niti požirka vode. Tako sva bili obsojeni na bolnišnico in infuzije. Kako hitro otrok ugotovi, da mu bo slabo, če bo jedel. Dobila je tudi transfuzijo,« dneve v bolnišnici, od koder so ju odpustili 1. marca povzame mama, ki
Nakar so zdravniki ugotovili, da sta dva ciklusa kemoterapije učinkovala, predpisali so ji še dva, skupno torej štiri, na vnovičnem pregledu pa so ugotovili, da bo operacija možna, kljub izjemno velikemu tveganju.
Sledila je operacija
»6. zlatega septembra! Od februarja sem si želela te operacije, a 5. septembra, ko me je kirurg seznanil z vsemi tveganji, sem hotela Zalico kar odpeljati domov. Razrezali ji bodo cel trebuh, podolgem in počez, lahko bo ostala brez ledvice in vranice in še česa, pa obstaja možnost, da ugotovijo, da se tumorja sploh ne da odstraniti – in bodo zašili nazaj. Ufff! Ne, ne, zaupajmo v dobro in zgodilo se bo. In se je!!! Kirurg, ki jo je operiral, bo vsak dan v mojih mislih, ker je poleg tega, da je edinstven ekspert, človek na mestu, srčen in kar je najvažnejše, dal nam je upanje in zaupanje, bil je iskren in vzel si je čas, da je odgovoril na vsako naše vprašanje. Dal je vse od sebe, da se je zgodil najboljši možni scenarij - rešil je našo Junakinjo,« se tistih trenutkov spominja mama male Zale in pravi, da po enem letu še vedno počasi dojema, da lahko govori v pretekliku:»Zala je imela raka. Zala ga je premagala! Vsi smo ga, a brez nje ga ne bi. Brez njene dobre volje, ki nas je vse držala pokonci v vsakem hipu, mene, atija in takrat 3-letno sestrico Nežo, ki je pridno potrpela, ko naju ni bilo doma. Presrečna sem, da je za nas konec dober, vse dobro, hkrati pa me vsak dan spremljajo bolj trpke zgodbe premnogih Junakov, ki sem jih (s)poznala. Vsak je pustil pečat – za vedno, s pogledom, ki zareže v srce,« trenutke pred, med in po operaciji opisuje mama junakinje Zale.
Junakom 3. nadstropja lahko pomagate tudi vi
Društvo Junaki 3. nadstropja sicer združuje starše otrok, ki so imeli ali imajo sami izkušnjo z bivanjem v 3. nadstropju pediatrične klinike. Svoj prosti čas namenijo pomoči ostalim otrokom in njihovim družinam, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku. Prav tako pa bolnikom pomaga jo tudi prek dobrodelnih akcij. Sredstva, ki jih zbirajo prek spletne strani društva ali prek sporočila SMS s ključno besedo JUNAKI5 na 1919, bodo namenili za nakup desetih infuzijskih črpalk z organizatorji, prek katerih otroci prejemajo zdravila, parenteralno hrano in kri.
