Da je naše javno zdravstvo v hudi krizi, da je zdravnikov premalo in da mnogi bežijo med zasebnike ali v tujino, da so čakalne vrste bolnikov predolge in podobno – vse to so dnevne novice, ob katerih se žal skoraj nihče več ne zdrzne, zlasti ne odgovorni. Zato se zdi primer zdravnice Mateje Predalič, dr. med., spec. pediatrije, zaposlene v Zdravstvenem domu (ZD) Črnomelj, ki se je poleg rednega dela pridno vključevala v dežurstvo v novomeški bolnišnici in očitno delala preveč ter je zato tudi kaznovana in vpisana v evidenco storilcev prekrška, pravzaprav neverjeten. Sploh v času stavke zdravnikov, ko so ti v javnosti pogosto kar počez označeni za dvoživke, lenuhe, pohlepneže, le za ljudi, ki jim je res do zdravja pacientov, ne. Pa so tudi takšni.
Pediatrija Mateja Predalič, ki je zdravnica že 26 let in je bila skoraj vso delovno dobo zaposlena na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto, zadnji dve leti pa dela v ZD Črnomelj, je razočarana nad sistemom. Prek podjemne pogodbe je delala ob vikendih kot dežurna na otroškem oddelku in v urgentni pediatrični službi (PUC) – namesto določenih osem ur tedensko je dežurala več, in sicer 12,5 ure tedensko. Tako je bilo v prvi polovici leta 2023, kar je v kontroli ugotovil zdravstveni inšpektorat. Bolnišnica je pediatrinjo pač potrebovala in očitno so jo bili primorani razporejati v dežurstva zunaj pogodbeno dogovorjenih ur, zdravnica pa je bila pripravljena delati.
Bolnišnica v postopku
A inšpektorat v postopku, v katerem je pediatrinji stal ob strani tudi Fides, ni sledil njenim pojasnilom. Ta so bila zaman – zdravnica je najprej dobila odločbo o prekomernem delu v bolnišnici, zdaj pa je vpisana v evidenco storilcev prekrška, ker je delala preveč. Plačati je morala tudi 30 evrov sodne takse.
Špela Struna, namestnica glavnega zdravstvenega inšpektorja na ministrstvu za zdravje, pravi, da skladno z mnenjem informacijskega pooblaščenca konkretnih podatkov o dotičnih osebah ne more dati, da pa je Zakon o zdravstveni dejavnosti jasen. »Tudi zoper SB Novo mesto je inšpekcijski postopek še v teku in ga zato ne moremo podrobneje komentirati,« pravi in dodaja, da so lani in letos pri nadzoru te določbe zakona v Sloveniji izdali eno ureditveno odločbo in eno odločbo o prekršku, štiri opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, štiri opozorila po Zakonu o prekrških – v enem primeru so bile neskladnosti odpravljene pred izrekom ukrepov, dva postopka pa še potekata.
Pediatrinja razočarana
Mateja Predalič, ki je po besedah direktorice edina kaznovana v novomeški bolnišnici zaradi preveč dežuranja, je razočarana. »Kar ne morem verjeti, da se je vse tako razpletlo, da sem zdaj kot neki kriminalec. Vedno sem se trudila pomagati in zdraviti otroke in zato sem se morala marsičemu odpovedati in marsikaj žrtvovati. Ko sem odhajala iz novomeške bolnišnice v Črnomelj, sem obljubila, da bom pomagala dežurati, saj so kolegice preobremenjene. Tudi če hočem kot pediatrinja vzdrževati 'kondicijo' in slediti vsem novostim, moram redno dežurati. Sicer pa so me iz bolnišnice klicali za dežurstva, da potrebujejo zdravnika na določen dan. Z nami, ki imajo podjemno pogodbo, so pač reševali stisko s pediatri v pediatričnem urgentnem centru, in ne vem, kako lahko zdaj, ko se mora tudi bolnišnica bolj držati zakonodaje, zagotavljajo dežurstvo tako, kot je treba,« pripoveduje Predaličeva, ki zdaj dežura toliko, kot največ sme, torej osem ur na teden.
Pozvani k dežurstvu
Vse skupaj se ji zdi še bolj neverjetno zato, ker naj bi se vsi pediatri na primarni ravni, torej iz zdravstvenih domov v Novem mestu, Trebnjem, Črnomlju in Metliki, vključevali v urgentno službo – k temu jih je po obisku leta 2022 pozval prejšnji minister za zdravstvo Danijel Bešič Loredan in nato še direktorica bolnišnice.
A kot zdaj ugotavlja dr. Milena Kramar Zupan, se kljub temu, da bi se morali v delo dežurne službe vključevati vsi pediatri s primarnega nivoja Dolenjske in Bele krajine, za to odloča le tretjina. »Vključuje se le nekaj pediatrov, čeprav jih imamo v regiji kar precej. Zakonodaja na področju neprekinjenega zdravstvenega varstva je sicer jasna, a žal se zakon v praksi ne izvaja, ker ni sankcij ... Imamo tudi veliko zdravnikov različnih specialnosti na s. p., in delajo po vsej Sloveniji, še največ pri zasebnikih, česar pa nihče ne kontrolira in sankcionira,« pove.
Zdravnikov premalo?
»Res ne vem, kako bodo javno zdravstvo in delujoči zdravniki v njem poskrbeli za vse paciente, 24 ur dnevno po vseh predpisih. Želim urejen sistem zdravstva, ki bo omogočal pomoč bolnim, ko to potrebujejo. Otroci tu niso izjema,« pove. Direktorica novomeške bolnišnice pojasni, da so glede na okoliščine sorazmerno dobro preskrbljeni z zdravstvenim kadrom in da v zadnjih letih fluktuacija zdravnikov ni velika.
»Izzive imamo na področju zdravstvene nege, na katerem je sicer številčno dovolj medicinskih sester, a ker gre za pretežno ženski kolektiv, je zelo veliko odsotnosti (porodniške, nega otrok, staršev). Pri zdravnikih imamo še vedno potrebe po urgentnih zdravnikih, ki se raje zaposlujejo na primarni ravni kot pa v naši urgenci. Trenutno imamo 50 specializantov z različnih strokovnih področij, tudi iz tujine, predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije, občasno še vedno zaposlujemo določene profile zdravnikov,« pojasni Milena Kramar Zupan.
Tudi 90 ur na mesec
Zanimivo je še nekaj – ko je bila Mateja Predalič kot pediatrinja zaposlena v novomeški bolnišnici, ni imela nobenih omejitev in je lahko opravila nadur, kolikor jih je delodajalec potreboval. »Tudi od 50 do 90 nadur mesečno, med poletnimi dopusti še več. Zdaj, ko sem zaposlena v zdravstvenem domu, sem kot zunanji izvajalec omejena. Ampak ali ni vse to javno zdravstvo?! Sprašujem ministrstvo za zdravje, ali tako res krepi javno zdravstvo in sledi vsem zahtevam za njegov obstoj ... Še tisti zdravniki, ki v njem vztrajamo, bomo pobegnili,« jasno pove pediatrinja in doda, da bo dežurala predvidoma do 55. leta starosti. »Če se za to ne bom več čutila sposobne, bom zaključila prej. A potem vrnitve ni, ker si izstopil iz stroke in se je težko oziroma nemogoče vrniti. Otroci Dolenjske pa si nedvomno zaslužijo pediatra tudi čez vikend in dobro zdravstveno oskrbo,« je prepričana.
V pripravi novela
Da je področje neprekinjenega zdravstvenega varstva popolnoma neurejeno, saj za zasebni sektor veljajo ena pravila, za javnega pa druga, in da je to treba nujno urediti, v novomeški bolnišnici po besedah Milene Kramar Zupan že dlje časa opozarjajo na Združenju zdravstvenih zavodov. Da bo treba nekaj ukreniti, pa očitno spoznavajo tudi na ministrstvu za zdravje. »Zavedamo se težav, ki nastajajo zaradi omejitve števila ur, ki jih lahko delavec opravi pri drugem izvajalcu, kadar gre za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Tovrstni problemi bodo naslovljeni tudi v noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v pripravi,« odgovorijo na naša vprašanja.
Povedo še, da si za več zdravnikov v javnem zdravstvu prizadevajo z lani sprejetim interventnim zakonom, ki poenostavlja postopke prihoda tujih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, pripravljajo sistemsko rešitev za poenostavljeno priznavanje poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev iz tujine, podprli so nov študijski program medicine na Univerzi na Primorskem. Vlada je tako že dala soglasje za povečanje števila rednih vpisnih mest, in sicer na ljubljanski medicinski fakulteti z 205 na 220, na mariborski pa s 106 na 110.
Pripravljajo ukrepe
Na primarni ravni uvajajo nov standard za ambulante, ki bo vključeval dodatno diplomirano medicinsko sestro in bo uvedel 15 ambulant specializantov družinske medicine, vzpostavljajo tudi satelitske urgentne centre s tako imenovanim srečevalnim sistemom, s katerim bo zagotovljen hiter odziv nujnih reševalnih vozil, razbremenjen pa bo dežurni zdravnik, ki bo šel na teren, le če bo to zahtevalo stanje pacienta.
Sicer pa na ministrstvu za zdravje trdijo, da se je število zaposlenih v zdravstvu po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zadnjih desetih letih povečalo, število vseh zdravnikov celo za 31 odstotkov! A realnost se zdi drugačna ... in podatki Evrostata, sicer za leto 2022, povedo, da je Slovenija na samem repu EU-držav po tem, koliko zdravnikov letno izobrazi na 100 tisoč prebivalcev – samo 11,4, medtem ko je evropsko povprečje 15,5.
