Predvsem opozarjajo na nesorazmerno visoke kazni glede na težo prekrška. Zakon predvideva, da kmetu, ki prekrši predpisani varstveni režim, torej pokosi zaščiteno travinje pred rokom in ravna v nasprotju z varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste, grozi kazen do 20.000 evrov. Do 50.000 evrov pa bo odštel, če ravna v nasprotju z režimom za varstvo izjemnega osebka, populacije ali habitata. Kmetje se bojijo višine sankcij in posledic v primeru nezmožnosti plačila. »Če ne boš poravnal kazni na podlagi pravnomočne odločbe, bodo pristojni vpisali dolg v zemljiško knjigo na nepremičnino,« je prepričan eden izmed kmetov. To sicer ni zapisano v zakonu, a kot pravi: »Kako bi država sicer terjala kazen, če ne tako, da se vpiše na nepremičnine, ali pa z rubeži?« Neki drugi kmet pa je ugotovil, da uradniki ne razumejo temeljev kmetijstva oziroma kmetovanja. »Naravo smo desetletja, stoletja in še dlje ohranjali kmetje. Z Zakonom o ohranjanju narave pa se tudi skrb kmeta utegne spremeniti, saj zakon omejuje še osnovna opravila na kmetijskih zemljiščih. Vseh omejevanj in sankcioniranj ni moč zajeti, toda svojo nevednost snovalci potrjujejo s tem, ko so (med drugim) med sankcioniranja dodali, da je v prekršku tisti, ki je 'vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad nadmorsko višino 1000 metrov ali na zavarovanem območju ali na območju Natura 2000'. Se pisci zavedajo, da je traktor vozilo na motorni pogon? Očitno izjeme vedno znova veljajo samo tam, kjer posameznikom ustreza, pri kmetu pa se nanje niti ne pomisli.«
Sindikat kmetov na nogah
V Sindikatu kmetov Slovenije menijo, da predlog spremembe Zakona o ohranjanju narave v popolnosti tepta kmeta, ki je nosilec ohranjanja biodiverzitete in kultivirane kulturne krajine. »Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj krši vse dogovore, dosežene na lanskih pogajanjih s kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za naravne vire in prostor.« Predsednik sindikata Anton Medved je še opozoril, da kmetom na njihovi zemlji režime in omejitve določajo uradniki, ob tem pa so že znane sankcije, medtem ko o morebitnih odškodninah sploh ni govora. »Gre za nacionalizacijo slovenskega kmetijstva.« Predlog zakona je bil objavljen v začetku julija, rok za oddajo predlogov, pobud in komentarjev se je iztekel v petek, 9. avgusta. »Predlagali bomo, da se rok tudi zaradi dopustov podaljša za tri mesece, saj smo zahtevali sestanke z odgovornimi, a termina še nismo prejeli.«
Do 20-krat višja kazen za motokrosiste
Zakon predvideva tudi višje globe za vožnjo zunaj utrjenih poti. Na ministrstvu ugotavljajo, da se je v zadnjih desetih letih močno povečalo število ljubiteljev različnih oblik športa in rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi vožnjo izven cest. Globe za kršitve v zvezi z vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju po obstoječem zakonu dosegajo zgolj 40 evrov za posameznika, kar je celo nižje kot za vožnjo s kolesi izven urejenih poti (100 evrov). Posledično kazen ni bila učinkovita oziroma vzgojna, so poročali naravovarstveni nadzorniki. Na pristojno ministrstvo so bile naslovljene tudi številne pobude civilne javnosti, naj se problematika glob in prekrškov za to področje ustrezno uredi. Oblastniki so pobudo sprejeli in zvišali globo za voznike motornih koles ter za kolesarje. Za slednje je ob vožnji izven utrjenih poti predvidena kazen 400 evrov. Za voznike motornih vozil je višja. »Če posameznik vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju, je zagrožena kazen zanj od 800 do 1200 evrov.« Doslej je bila predvidena kazen od 40 do 100 evrov.
